Trpka usoda Tržačana Borisa Furlana

Predstavili knjigi Vojna vse spremeni in Domov

nedelja, 18. junija 2017 | 18:00

Z leve Marta Verginella, Gorazd Bajc in Špela Furlan (FotoDamj@n)

Življenje tržaškega pravnika Borisa Furlana in njegove družine je bilo pustolovsko in tragično: zaradi fašističnega preganjanja se je moral zateči v Jugoslavijo, kjer ga je po drugi svetovni vojni na smrt obsodila tudi nova komunistična oblast. O njegovem življenju, predvsem pa o življenju njegove hčerke Staše in sina Aljoše, pripovedujeta knjigi Vojna vse spremeni in Domov, ki sta izšli pri založbi Modrijan in so ju predstavili v Tržaškem knjižnem središču. Srečanja sta se udeležila tudi Špela Furlan - hčerka pokojnega Aljoše - in nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan, v imenu organizatorjev (Narodne in študijske knjižnice ter Slovenskega kluba) pa ga je vodila Poljanka Dolhar. O delih sta spregovorila zgodovinarja Marta Verginella in Gorazd Bajc.
Knjigi sta dragoceni, ker iz dveh različnih izhodišč (moške in ženske) osvetljujeta življenje Furlanove družine. Zlasti iz Stašine knjige Vojna vse spremeni spoznamo, kolikšna je bila živahnost tržaškega slovenskega meščanstva v prvih desetletjih minulega stoletja, vse dokler ga ni fašizem docela uničil. Leta 1894 v Trstu rojeni Furlan se je najprej zaposlil pri Josipu Vilfanu, bil urednik Pravnega vestnika, odprl svojo pisarno in bil kasneje primoran emigrirati v Ljubljano, kjer se je 1936. zaposlil na pravni fakulteti. V sklopu svojega protifašističnega delovanja v vrstah Tigra je sodeloval s francoskimi in britanskimi tajnimi službami, pletel vezi in nemara bil tudi prostozidar. Ko so se nad Jugoslavijo pričeli zgrinjati temni oblaki okupacije, je družina Furlan zbežala na Bližnji vzhod, kasneje v Južno Afriko in še v New York. Po vrnitvi v London je med vojno Boris Furlan postal celo minister v vladi Tito-Šubašić.
Deli pripovedujeta o odprtosti in solidarnosti, ki je vladala med pripadniki generacije, ki je morala skozi težke zgodovinske preizkušnje. V tujini so lahko računali na pomoč dobrih ljudi. Tako Aljoša kot Staša sta želela pristopiti k partizanski vojski. Medtem ko veje iz knjige prvega optimizem in prepričanje v boljši jutri, sta v delu njegove sestre Staše, ki je nastalo v poznejših letih, prisotna nezaupljivost in razočaranje. Boris Furlan je do komunističnih oblasti imel sprva pozitiven odnos, vendar so slednje po vojni postale do njega in njemu podobnih nezaupljive. Leta 1947 je bil aretiran in obsojen na smrt na t.i. Nagodetovem procesu, ki je bil montiran. Po pomilostitvi je v zaporu ostal do leta 1951. Bolehen in zagrenjen je umrl leta 1957. Sodbe s t.i. Nagodetovega procesa so bile razveljavljene šele leta 1991.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika

Copyright 2017 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

VSE ANKETE

Okoliščine smrti Giulia Regenija še niso razčiščene, po pisanju New York Timesa pa naj bi bile za umor odgovorne egiptovske tajne službe. Ali je prav, da se italijanski veleposlanik vrne v Kairo?

ostale novice

Ta na Solbici osvojila Rigo

Slovenski zbor Carmen manet slavil na prvem tekmovanju Evrovizijski zbor leta

24. julija 2017 | 16:01

Vabilo k sodelovanju pri anketi o slovenščini

Pripravili so jo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša

21. julija 2017 | 16:59

Paranormal Cooper

Kralj srhljivega roka izdal novo ploščoV naši rubriki Na ves glas!Priložen videoposnetek

21. julija 2017 | 11:45

»Gledališče je kot surfanje«

Gledališki in filmski igralec John Malkovich v Ljubljani in Čedadu

21. julija 2017 | 08:00

»Hitler lives«

Slovenska skupina Laibach nastopila na čedajskem Mittelfestu

20. julija 2017 | 17:35

Zasedba Air iz Versaillesa v Sesto

Zanimiv koncert na festivalu Sexto 'unplugged

20. julija 2017 | 12:48

Jaz, Daniel Blake

Film Kena Loacha o ljudeh z angleškega obrobjaV naši rubriki Gremo v kino!Priložen trailer

20. julija 2017 | 11:25