Zanimanje za slovensko literaturo obstaja, toda ...

Na 30. mednarodnem salonu knjige, ki je od minulega četrtka dalje v teku v Turinu, bodo jutri (ponedeljek, 22.5) predstavili italijanski prevod knjige slovenske avtorice Gabriele Babnik z naslovom La Stagione secca (Sušna doba). O knjigi bo spregovoril tudi pesnik in časnikar Miha Obit, ki je delo prevedel v italijanščino. Gre nedvomno za pomembno priložnost za slovensko avtorico, saj prevodi slovenske literature v italijanski jezik niso ravno pogosti. Več jih je kot v preteklosti, a predstavljajo še dogodek. Salon v Turinu pa tudi ni vsakdanja vitrina in nikomur ne ne more biti vseeno, če ima tamkaj priložnost stopiti pred reflektorje.
Miho Obita smo o tem povprašali za oceno. Po lanski izkušnji je v Turinu spet prevod slovenske avtorice. Kako je prišlo do te predstavitve?
Za to ima zaslugo milanska založba Mimesis, ki je zelo znana predvsem zato, ker že vrsto let izdaja v glavnem filozofske in sociološke tekste. Pred nekaj leti pa je začela tudi z izdajanjem zbirke beletristike. Na evropskem razpisu je prišla do finančnih sredstev in se odločila, da bo izdala v italijanščino prevedene knjige, ki so prejele priznanje EU za literaturo. Tako so lani izdali in predstavili v Turinu knjigo Nataše Kramberger, letos pa so izbrali Gabrielo Babnik. Prevod v italijanščino je tvoj.
Za kakšen tip knjige gre?
To je v bistvu zgodba starejše ženske, ki se odloči, da gre v prvobitno Afriko, točneje v Burkino Faso, eno najrevnejših držav. Tam spozna temnopoltega domačina in se vanj zaljubi. Knjiga je dvoglasna, kajti ona pripoveduje zgodbo, fant pa svojo, o tem, kako je živel v neki revni vasi, preden je odšel v mesto. Knjiga je v Sloveniji izšla pri založbi Beletrina. Lahko te založniške pobude tolmačimo kot znak, da narašča zanimanje za slovensko literaturo?
Neko zanimanje obstaja, toda problem je, da je italijanski knjižni trg tako velik, da se v njem še tako zanimivo delo izgubi. Vzemimo primer Draga Jančarja, ki je, denimo, v germanskem svetu zelo prepoznaven kot pisatelj evropskega formata, v Italiji pa ni imel pričakovanega uspeha. In to kljub temu, da je njegova Aurora boreale izšla pri vidni založbi Bompiani.