»Lesket morja je nosil v srcu«

V Ljubljani odprli razstavo Albert Sirk - slikar našega morja

petek, 14. aprila 2017 | 12:37

Albert Sirk je lesket morja nosil v srcu in ga upodabljal. Ko gledamo njegove marine slutimo duh po slanem, enost z morskim elementom, je na sredinem odprtju razstave o kriškem slikarju v Narodni galeriji dejala državna sekretarka Damjana Pečnik. In priznala, da »kopenski« Slovenci težko razumejo tesno sobivanje obmorskih Slovencev s tistim delom morja, ki gre od Savudrije do Gradeža. A akvareli, olja in ostala dela Alberta Sirka pričajo ravno o tem: o trdni navezanosti na morje, rojstni Križ in tamkajšnje ljudi. Navezanosti, ki se je še okrepila, ko je Sirk, tako kot mnogi Primorci, moral zapustiti rojstni kraj zaradi apetitov velikih narodov, ki so Slovence prisilil v begunstvo.
Razstave Albert Sirk, slikar našega morja ne bi bilo brez Aline Carli, je priznala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki. Spomnila je, da se je »kot pripravnica kalila pri nas, danes pa je zaposlena pri Založništvu tržaškega dela in tam opravila pionirsko delo«. Evidentirala je namreč okrog 350 del Alberta Sirka in mu leta 2015 posvetila obsežno monografijo. Preostalih 350 del pa ostaja nepoznanih, zato v Narodni galeriji upajo, da se bo ob priliki razstave, ki bo na ogled do 21. maja, kdo zglasil pri njih in jih opozoril na doslej nepoznano Sirkovo sliko. Narodna galerija razpolaga s petimi Sirkovimi deli, preostale razstavljene slike (skupno 71) so posodili predvsem zasebniki iz Italije in Slovenije. Njim je šla posebna zahvala tako direktorice kot državne sekretarke, saj so širši javnosti omogočili, da občuduje dela Alberta Sirka.
Prisotne v Narodni galeriji, med katerimi je bilo veliko ljudi iz Gorice in Trsta, je nagovorila tudi avtorica razstave Alina Carli. Spomnila je, da je leta 1887 v Križu rojeni Sirk rad ponavljal, da so Slovenci ob morju doma, da so z njim tesno povezani - od tu tudi zamisel, da bi razstavo naslovili »slikar našega morja«. Sirk, po poklicu sicer učitelj, je bil po njenih besedah gonilna sila vsake družbe, ko pa vzdušje ni bilo sproščeno, je bil dokaj zadržan in redkobeseden. Morje je v njegovih delih privrelo na dan šele ob prihodu na Štajersko leta 1929: neizmerna nostalgija po domačem kraju ga je nato spremljala vseh naslednjih trideset let življenja, med katerimi je redno zahajal v Dalmacijo, kjer so nastale njegove najlepše marine. Vanje pa je vedno vključeval tudi kak domač detajl, na primer miramarski ali devinski grad, pa čeprav so bili daleč od njegovih oči, je dejala avtorica razstave. In res so med razstavljenimi slikami take, ki upodabljajo Rab, Cres, Murter ... a tudi Devin, kriški portič, pogled na Miramar iz Križa in slika, na kateri je upodobil že skoraj mitološki tunolov (leta 1931 v Križu): med moškimi, ki vlečejo mreže, je tudi sam Sirk ...

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika

Copyright 2017 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

VSE ANKETE

Ali se strinjate z morebitno združitvijo Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel?

ostale novice

»Na mejo sem že kot otrok gledal kot priložnost«

Slovenski predsednik Borut Pahor na odprtju Mittelfesta

15. julija 2017 | 16:14

Brezkompromisni pankerji spet na traku

Nova plošča pankerjev Rancid Trouble MakerV naši rubriki Na ves glas!Priložen videoposnetek

14. julija 2017 | 11:32

Sicilian ghost story

Zgodba otroka Giuseppeja Di Matteja v verziji shrljivke, magičnega realizmaV naši rubriki Gremo v kino!Priložen trailer

13. julija 2017 | 11:30

Ganljiv talent desetletne violinistke

Alida Shahrazad Igbaria na Festivalu Kras v Devinu

12. julija 2017 | 08:37

Slovenska zmaga na festivalu ShorTS

Zmagovalec je režiser Damjan Kozole za dokumentarec Meje.

9. julija 2017 | 09:30

The Clash

Prvenec legendarnih punk rockerjev The ClashV naši rubriki Na ves glas!Priložen avdioposnetek

7. julija 2017 | 11:32

Zadnja plaža

Film dokumentarec o "Pedocinu"V naši rubriki Gremo v kino!Priložen trailer

6. julija 2017 | 11:38