Nismo strošek, smo ljudje!

Ženski pevski zbor Kombinat je v soboto ponudil v poslušanje nabito polni dvorani Kosovelovega doma koncert z naslovom Kruha in vrtnic, ki je poslušalce razvedril, jih spodbudil, naj se postavijo v bran pravic delovnih in poštenih ljudi, ter marsikoga tudi ganil, predvsem ko je tridesetčlanski zbor zapel nekatere partizanske pesmi. Rdeča nit koncertnega sporeda »Kombinatk« - ki ga je z zanimivimi in prepričljivimi mislimi o pomenu in važnosti svobode, dela, dostojanstva in solidarnosti povezovala Maksimiljana Ipavec - je bil upor. Pesmi, ki so jih v rdeče in črno oblečene pevke zapele v slovenščini, francoščini, italijanščini, angleščini, hrvaščini in v drugih tujih jezikih, so govorile o dolžnosti upora, ko je treba braniti dostojanstvo, enakopravnost med ljudmi, in najšibkejše. »Družbo je mogoče spremeniti na bolje, vendar samo od sebe se to ne zgodi. Potrebno je ukrepati in gojiti solidarnost,« je obrazložila Ipavčeva in dodala, da »stvari, ki so bistvene, lahko izgubimo, vendar jih lahko tudi spet najdemo, samo upanja ne smemo izgubiti.«
Po Katjuši, izvajanje katere je poslušalce navdušilo, so prišle na vrsto Bandiera rossa, Jutri gremo v napad in Nabrusimo kose. Pred pesmijo Bertolda Brechta, ki so jo pevke odpele v nemščini, je Ipavčeva poudarila, da delo »ni le pravica, je čast in dostojanstvo«, da delavci »nismo strošek, smo ljudje!« Sledil je komad iz španske državljanske vojne, ob kateri je povezovalka sporeda izpostavila upor »zoper diktaturo kapitala« in sodobne oblike fašizma. Po borbenih motivih donečega zborovskega petja je pred mikrofon stopila pesnica in kantavtorica Ksenija Jus, ki je s svojo kitaro opozorila na begunce, ki tonejo v morju, in kritično vprašala »Ali smo pozabili, da so tudi naši stari starši morali v begunstvo?«