»Ženske potrebujemo več samozavesti«

Elin Larsson je mlada pevka švedske bluz rok skupine Blues Pills. Glasba švedske zasedbe sega v daljna šestdeseta in sedemdeseta leta: pristni in originalni bluz rok, poln izrednih kitarskih rifov in s pravo švedsko Janis Joplin za mikrofonom. Bend bi moral v sredo, 15. marca, nastopiti v tržaškem gledališču Miela, a so koncert nepričakovano odpovedali zaradi pevkinih zdravstvenih težav. Pred tem smo se z Ellin pogovorili o glasbeni turneji, novem ploščku, vlogi ženske v tretjem tisočletju ...
Kako poteka glasbena turneja Lady in Gold? Kakšni so vaši občutki in kakšen je odziv publike na nove komade?
Turneja je bila doslej res uspešna, veliko ljudi na nastopih že pozna nove pesmi. Doživljamo kar nekaj „pozitivnih vibracij". Že od nekdaj trdim, da je treba glasbo poslušati v živo, saj te tudi najboljši album še zdaleč ne prevzame tako kot koncert. Pri tem je tudi zelo pomembno, da se člani benda ujemajo, in moram reči, da nam to kar dobro uspeva. Mislim, da je naš standard danes višji, in čeprav smo bili na prvem letošnjem koncertu vsi štirje rahlo nervozni, je sedaj vse na pravem mestu.
Zdi se mi, da zveni vaša nova plošča Lady in Gold bolj pop …
Morda je res, mislim pa, da je stvar subjektivna. Nismo se nalašč odločili za pop album ... kaj pa sploh pomeni pop glasba? Gre namreč za izrazito širok pojem. V šestdesetih in sedemdesetih letih je Janis Joplin pela pop glasbo, ravno to so počeli tudi Jimi Hendrix in Beatlesi, danes ji pravimo rok glasba. V novem ploščku smo spojili rok, bluz in soul ritme, želeli smo ustvariti nekaj novega in se oddaljiti od glasbenih klišejev iz sedemdesetih let. V velik navdih nam je bila „motown – psychedelic soul" glasbena zvrst, zavedamo pa se, da je ta scena danes povsem neznana. Pri ustvarjanju glasbe smo se skušali nanašati čim manj na rok legende iz prejšnjega stoletja in se raje trudili, da bi izzveneli čim bolj originalno.
Kako se ženska počuti na turneji in glasbeni sceni, na kateri prevladujejo moški?
Člani mojega benda še zdaleč niso „macho rokerji" in če bi bili, ne bi igrala z njimi. Takih „elementov" se že od nekdaj izogibam, moram pa priznati, da jih je na naši glasbeni sceni res veliko, predvsem na festivalih. Tudi „macho man´ se pa lahko spreobrne in postane bolj vljudna in čedna oseba: prosim, to storite čimprej, saj drugače izpadete neprivlačni in povsem „demode"!
Se tudi vi počutite kot „Dama v zlatu iz naslova vašega ploščka?
To ni ravno moja odrska prispodoba, prepričana pa sem, da bi se morala vsaka ženska vsaj malo počutiti kot „Dama v zlatu". Ženske potrebujemo več samozavesti, sploh ni treba, da se preveč zmenimo za to, kar nam narekuje družba, kakšen je naš zunanji videz. Zavedati se moramo svoje izjemne moči in postati samim sebi boginje.