»Brez poezije ni dobrega posnetka«

Madžarski fotograf László Moholy-Nagy je leta 1925 trdil, da bo prihodnost prinesla novo definicijo analfabetizma: če je bil v njegovih časih nepismen, kdor ni obvladal abecede, bo v prihodnosti analfabet, kdor ne bo poznal fotografije. Njegove besede je na sobotnem odprtju razstave Lampi di immagini sul Friuli Venezia Giulia (Bliski podob nad Furlanijo Julijsko krajino) citiral starosta furlanskih fotograf Italo Zannier in v isti sapi dejal: »Fotografijo bi morali poučevati že v osnovni šoli. V Italiji vlada na tem področju strašna ignoranca, česar pa ne moremo trditi za Francijo, Veliko Britanijo in Združene države Amerike.«
Italo Zannier, rojen v Spilimbergu leta 1932, velja za prvega univerzitetnega profesorja zgodovine fotografije: »Žal pa tudi zadnjega. Ko sem se upokojil, so tečaj ukinili oziroma ga spremenili v nekaj drugega.« Je pa tudi eden od številnih fotografov iz FJK, čigar arhive hrani Muzej fotografije Alinari v Firencah. Izbor njihovih posnetkov je do 21. maja na ogled v muzeju Alinari na gradu sv. Justa.
Fundacija Alinari hrani preko sto milijonov posnetkov iz 1700 arhivov, med njimi tudi številne arhive furlanskih in tržaških fotografov – družin Pozzar in Wulz, Goričanov Augusta Marege in Helene Magdalene Hofmann, v Tolminu rojenega Francesca Krivca, ki je vse življenje deloval v Vidmu, in še marsikoga ...
Kdor si bo vzel čas za obisk razstave Bliski podob nad Furlanijo Julijsko krajino si bo lahko ogledal črno-bele fotografije, ki jih je Italo Zannier posnel v 50. in 60. letih v odročnih vasicah Furlanije in Karnije – kmete na poljih, ženske v domačih izbah, poetične vedute koruznih polj. Fotografije Wande Wulz, ki je s sestro Marion sredi 20. let prejšnjega stoletja nadaljevala družinsko tradicijo portretiranja meščanskih družin. S svojimi drznimi kolaži (najznamenitejši je najbrž »io+gatto«) pa tudi navdušila očeta italijanskega futurizma Filippa Tommasa Marinettija. Ali pa fotografije Gerija Pozzarja, ki se je udeležil tudi včerajšnjega odprtja in se v svoji karieri posvetil zlasti fotografiranju gledališkega sveta.
Kot je značilno za tržaški muzej Alinari, visijo nekatere fotografije na steni, druge pa občudujemo na ekranih. Prednosti sodobne tehnologije, ki so prijetno presenetile tudi 85-letnega Zannierja. Furlanski fotograf, ki živi v Benetkah, je prepričan, da »moramo biti odprti tehnološkim novostim, ki nam jih bo prinesla prihodnost.« A to še ne pomeni, da so danes, ko je fotografija vsem dostopna, vsi dobri fotografi. »To je iluzija. Danes vsi fotografirajo, a ko ugasnejo telefonček, ne ostane nič. Brez solidne strukture ni poezije, brez poezije pa ni dobrega posnetka.«