»Ženske, zbudite se!«

Intervju z antropologinjo Svetlano Slapšak

sreda, 8. marca 2017 | 07:04

Svetlana Slapšak (IGOR KUPLJENIK/MI-PRESS)

Osmega marca obeležujemo mednarodni dan žena. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. O tem, kaj je ta dan pomenil nekoč, predvsem pa, kaj lahko ta dan ponudi danes, smo se pogovarjali z antropologinjo in doktorico antičnih študij Svetlano Slapšak, ki se vse svoje življenje poklicno ukvarja (tudi) z ženskimi študijami, na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete pa naj bi sploh kot prva v Ljubljani pričela predavati žensko književnost.
Začetke bojev žensk za enakopravnost lahko postavimo v še bolj oddaljeno zgodovino. Katerih nekaj zgodovinskih dogodkov bi izpostavili kot ključne v tej borbi?
Razen »žepkov« matriarhata v daljni preteklosti, saj matriarhat nikoli ni bil globalni sistem tako kot patriarhat, bi navedla mislece demokratičnih Aten, ki so si zastavili vprašanje ženskih pravic in izpostavili škandal ženske odsotnosti iz demokratije – Aristofan, Sofokles, Evripid, Platon, pred njimi že Pitagora, in zgodnje tekste, ki kažejo, da je prvotno krščanstvo bilo veliko bolj spolno enakopravno ... Potem pa so tu glasovi prvih feministk in feministov sodobne Evrope, ki so teološko sholastiko uporabljali pri dokazovanju ne samo enakosti, temveč tudi superiornosti žensk nad moškimi. Vse to, preden se je razvila feministična misel med revolucijami proti koncu 18. stoletja; v 19. stoletju se feminizem politično povezuje z abolicionizmom (ukinitev smrtne kazni in suženjstva) in končno sodeluje z delavskim gibanjem. Po socialističnih revolucijah po prvi in drugi svetovni vojni se ženske izborijo za poln paket pravic – v kapitalističnem svetu se je ta proces, ki itak ni bil popoln, razvlekel vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Tendence ukinjanja ženskih pravic pa nikoli niso prenehale. In obenem, nobena revolucija, osvobodilno gibanje ali gverila ni imela možnosti uspeha brez ključnega sodelovanja žensk ...
V zadnjih desetletjih se je na tem področju precej spremenilo, morebiti celo toliko, da dan žena vse bolj izgublja prvotni pomen.
Gre za agresivno in primitivno akcijo desne politike in cerkve, ki vsiljujeta pozabo, ponižujeta tradicijo in posledično poneumljata ženske in vse ostale. Vsakemu formaliziranemu prazniku se lahko posmehujemo, tako, kot smo se posmehovali nerodnim tipom z nageljni v nekdanjem sistemu: ko pa dan žena začnejo ukinjati in poniževati, posmeh nima več smisla, možen je edino upor.
O dejanski enakosti med spoli torej še vedno ne moremo govoriti?
Kako, če obstaja sistematična neenakost pri plačilu istega dela, in ta ob upokojitvi šele pokaže svoj pošastni obraz, ko so pokojnine žensk tudi trideset odstotkov manjše? Sicer je v Sloveniji stanje malce boljše v parlamentu, v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pa je, denimo, čista groza. Ženske zavzemajo pretežno nižje položaje, čeprav jih je v mnogih panogah več, in tu je še končna katastrofa – revne starejše ženske.
Torej se znotraj tega praznika ilustrativno kažejo (še)vedno aktualne težnje po prikrivanju in propagiranju ideje nekakšne ženstvenosti, ki žensko razume kot skrbno, uslužno, pokorno, itd., hkrati pa se ji na ta način odreka neka avtonomija izraza lastne osebnosti?
Saj nas s tem zasipajo 24 ur na dan, posebej z reklamami in s kupom laži, namenjenih poneumljanju žensk. Vse bi morale biti plastične »bejbe«, najbolj uspešne poročene z milijonarji, ostale pa naj garajo in naj bodo tiho. Zmeraj se mi je zdelo, da je ta model ženske ponižujoč za moške – ampak moč je privlačnejša od pameti in erotike skupaj!
Da gre za neke vrste korak nazaj? Kakšnih sto korakov nazaj ... ukinjanje pravic ženskam in na sploh zmanjševanje in ukinjanje človekovih pravic je jasen znak, da gre družba v smeri nekakšne diktature, da je svobode vse manj, in da je tudi pameti in napredka nujno manj. Družba z ženskami brez pravic je vedno na robu vojne.
Kaj lahko rečete o ženskih vlogah oziroma vlogah žensk v družbi danes?
Ženske so danes samozavestne, pogumne in mobilne, zavzemajo vsa področja – edino nimajo zavesti o borbi, uporu, fronti žensk, medsebojnosti, solidarnosti, politični akciji. Del razloga je v fragmentiranosti, odtujenosti in v sistemu, ki nenehno neguje sebičnost, pravzaprav prisiljuje v sebičnost. Ko bomo ženske enkrat množično razumele, da »ne imeti časa« sploh ni problem, saj so nam ga itak ukradli, se bomo lahko posvetile resnično koristnem delu – spreminjanju družbe.
Kaj bi ob dnevu žena položili na srce ženskam?
Da se zbudijo!

Celoten intervju lahko preberete v sredini izdaji Primorskega dnevnika.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika

Copyright 2017 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

VSE ANKETE

Ali soglašate, da se s prihodnjim šolskim letom uvede poučevanje slovenščine kot drugi jezik EU na nižjih šolah z italijanskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem?

ostale novice

Filmski pogled na priseljence

L'ordine delle cose, nov film Andree Segreja, ne prepričaV naši rubriki Gremo v kino!Priložen trailer

14. septembra 2017 | 11:27

Partizanski zbor in Rdeča armada skupaj v Stožicah

Na koncertu, ki bo na sporedu 15. novembra, se bodo spomnili 64 članov orkestra, ki so lani umrli v letalski nesreči

13. septembra 2017 | 14:03

Tudi nekaj »tržaških« filmov

Začel se je 20. festival slovenskega filma

12. septembra 2017 | 10:21

Tisoč oči: kratki in dolgi filmi v središču

Šestnajsti filmski festival bo ponudil tudi vpogled v hrvaško in srbsko protirežimsko filmsko ustvarjalnost

11. septembra 2017 | 19:01

Osupljivi viharni Bosso

Tržaški skladatelj in pianist nastopil pred polnim Verdijevim gledališčem

11. septembra 2017 | 18:06

Vileniški kristal Antonelli Bukovaz

Podelili so ji ga v Štanjelu

9. septembra 2017 | 16:43

Easy - Un viaggio facile facile

Posrečen italijanski road movieV naši rubriki Gremo v kino!Priložen trailer

8. septembra 2017 | 10:26