Dostojanstvena in preračunljiva Jackie

Film Pabla Larraina bi lahko bil samo še en pogled na umor ameriškega predsednika, a delo Jackie je v resnici izredna pripoved.
Larrain skuša s kamero in res neverjetno režijo razkriti skrivnosti, misli, tudi luč in celo vonj osebe, ki je seveda ni več, a je za sabo pustila markanten pečat, pa čeprav je smola docela pogojevala življenje njene družine.
Elegantno prvo damo ZDA nam čilski režiser predstavi, kot je ni še nihče, saj spoznamo vdovo Kennedy preko intervjuja in flash backov, s katerimi nam Jackie pripoveduje o vsem, kar se je zgodilo v tistih štirih dneh. Se pravi med 22. novembrom 1963, ko je v Dallasu sedela v avtomobilu ob možu Johnu in ga je zadela krogla, do 25. novembra, to je štiri dni kasneje, ko so JFK-ja pokopali na vojaškem pokopališču v Arlingtonu z najvišjimi državnimi častmi.
Jackie Kennedy v tistih štirih dneh povabi k sebi na dom novinarja, da bi z njim razčistila nekatere stvari, ki so po njenem mnenju ključnega pomena. Prizadeva si, da ljudje razumejo, kaj se je pravzaprav zgodilo tistega jesenskega dne v Dallasu. Film je tako portret ženske, ki jo označuje veliko dostojanstvo, a tudi neizmerna preračunljivost. Jackie namreč v tistih dneh zelo skrbi dejstvo, da bi lahko javnost pozabila na lik in delo njenega moža, Johna Fitzeralda Kennedyja.
Do tega ni prišlo in delček zasluge gre tudi njeni trmi in prizadevanju. Larrainov film ne išče odgovorov in ne postavlja vprašanj. Pripoveduje pa o ženski in ikoni, ki je v trenutku JFK-jeve smrti jasno razumela, da v Dallasu ni izgubila samo moža in očeta dveh malih otrok, ampak veliko več. 
Film je na sporedu v italijanskih in slovenskih filmskih dvoranah.

Jackie
Režija: Pablo Larrain
Igrajo: Natalie Portman, Peter Sarsgaard, Greta Gerwin in Jonh Hurt
Velika Britanija 2016
Ocena: ★★★★