Kaj najraje beremo?

Knjige so nekaterim vseživljenjske sopotnice, drugim popolne neznanke. Eni radi v njihovi družbi preživljajo svoj prosti čas, drugi zanje ne najdejo časa. Police nekaterih se upogibajo pod težo knjig, domovi drugih ne premorejo še tako majhne knjižnice. Kar se, mimogrede, največkrat pozna tudi v njihovem besednem zakladu in formi mentis. Kajti knjige tako in drugače širijo naša obzorja.
Na podlagi raziskave Eurobarometer o dostopu do kulture, ki jo je Evropska unija izvedla med svojimi članicami leta 2013, je bralna kultura uveljavljena. Kar 68% anketiranih je namreč izjavilo, da je v zadnjih dvanajstih mesecih prebralo vsaj eno knjigo. Ta odstotek je bil najvišji na Švedskem (90%), najnižji pa na Portugalskem (40%). V Sloveniji je vsaj eno knjigo prebralo 67% vprašanih, italijanski podatki pa so veliko manj razveseljujoči: 44%.
Da bi med bralkami in bralci spodbujali željo po branju knjig v slovenskem jeziku smo se v uredništvu Primorskega dnevnika odločili za novo rubriko. Vsak mesec bomo na kulturnih straneh objavljali podatke o najbolj prodajanih knjigah v Tržaškem knjižnem središču in o najbolj branih knjigah v Narodni in študijski knjižnici.
V TKS je šla v prejšnjih tednih najbolje v prodajo monografija Mario Magajna fotografo, fotograf, na drugo mesto se je uvrstil roman Marija Čuka Molk koloradskih hroščev, na tretje pa knjiga Tone Kralj in prostor meje Egona Pelikana.
Iz naše osrednje knjižnice so nam posredovali tudi nekaj zanimivih statističnih podatkov za leto 2016. Med odraslimi bralci je bila najbolj brana knjiga Miroslava Košute Mornar na kozi, sledita Hotel Dubrovnik Žarka Petana in sLOLvenski klasiki 1 Boštjana Gorenca - Pižame.