»Drag queen: to je naša oblika izražanja«

V gledališču Miela se drevi, 19. januarja, ob 21. uri obeta neobičajen večer, prepojen z glasbo in veselim razpoloženjem. Na odru bo nastopila skupina Nina’s Drag Queens, ki je nastala leta 2007 v Milanu, s časom pa je postala dokaj znana in svoj delokrog razširila na številna italijanska prizorišča. Gre za skupino moških, svobodnih umetnikov, ki se ukvarjajo z različnimi spektakli, druži pa jih ljubezen do preoblačenja v živobarvne ženske kostime, pa tudi do očarljivih glasov slavnih pevk in nasploh do ženskega pogleda na svet.
Tokratno predstavo Nina’s Radio Night, katere fantastična zgodba je časovno umeščena v leto 2222, je režiral član skupine Alessio Calciolari, ki v njej tudi nastopa, tako kot Gianluca Di Lauro, Lorenzo Piccolo in Ulisse Romanò. Z Alessiom smo se po telefonu pogovorili, ko se je igralski ansambel vozil proti Trstu. »Tu so tudi moje sestre, pomagale mi bodo odgovarjati,« je dejal, misleč na ostale igralce.
V vaši predstavi, v daljni prihodnosti, nihče več ne posluša radia.
Točno. V tej prihodnosti je radio obroben in nepomemben, naše junakinje pa iz globin etra povlečejo dele starih radijskih oddaj, jih shranijo in jih s posebnimi oddajniki začnejo spet na vso moč oddajati. Tako jih predstavijo ljudem, ki so na čar tega sredstva in toplino oddajane besede že zdavnaj pozabili.
V predstavitvi med drugim piše sledeče: »Naše delo je podobno klovnovemu: na sebi imamo masko, pogosto tvegamo, da se osmešimo, a to ni vse«. Kaj je za vsem tem?
Transvestit oz. drag queen uporablja svojo masko kot klovn, da bi pripovedoval zgodbe. S tem ekscesom lahko na lahkoten način povemo karkoli in smo obenem kredibilni ter zabavni, pošiljamo pa določeno sporočilo.
V preteklosti ste po svoje uprizorili tudi Češnjev vrt Antona Čehova.
Da, z režiserjem Francescom Michelijem smo odstranili vse moške like in obdržali samo ženske. Moška plat pa je v naših delih vsekakor zaznavna. Prvič, ker smo mi sami moški, preoblečeni v ženske. Drugič, ker je moški zorni kot vedno potreben. V našem Češnjevem vrtu je na primer slišati posnete moške glasove, ki »oblegajo« vrt in žensko družino.