Villi Herman: meja je naša prednost

»Naša prednost je, da živimo na mejnem področju in imamo podobne probleme, znotraj katerih je mogoče uzreti tudi aktualno begunsko krizo. Menim sicer, da film na tem področju nima kakšne pomembnejše vloge, naša skupna naloga pa je ponuditi alternativo elitam in sedanjim politikam,« je na torkovi tiskovni konferenci med drugim dejal Villi Herman, dobitnik nagrade Darko Bratina, Poklon viziji 2015. S tiskovno konferenco in večerno projekcijo v Slovenski kinoteki v Ljubljani se je namreč uradno pričel monografski filmski festival, posvečen goriškemu filmarju Darku Bratini. Kar na sedmih prizoriščih - v Ljubljani, Novi Gorici, Gorici, Špetru, Izoli, Trstu in Vidmu - bo vse do 30. novembra predstavljen obsežen opus švicarskega režiserja in producenta Villija Hermanna, letošnjega prejemnika Bratinove nagrade, ki jo podeljuje goriški Kinoatelje. Svečana podelitev bo v četrtek v Gorici.
Na ljubljanskem dogodku je vodja festivala Mateja Zorn predstavila nagrajenca in osrednje značilnosti njegovih del. Villi Hermann (1941) je študiral umetnost in film med Nemčijo (Krefeld), Francijo (Pariz) in Veliko Britanijo (London) ter se v šestdesetih letih ustalil v kantonu Ticino, edinem italijansko govorečem v Švicarski konfederaciji. Vztrajna pozornost do migracij in meja, delavskega razreda, kot tudi do njegovega vsakdanjega življenja na geografski, kulturni in jezikovni meji, so tiste specifike njegovih del, zaradi katerih je označen kot »režiser meje«.
Mateja Zorn predstavila tudi bogat filmski opus režiserja in producenta Villija Hermana, vse od njegovega diplomskega dela Fed up iz leta 1969, preko filma Takoj iščemo delavce, ponujamo … (Cerchiamo per subito operai, offriamo…), filma kot je San Gottardo, pa vse do zadnjih njegovih del, v katerih nastopa (tudi) v vlogi producenta. Pred nekaj več kot dvajsetimi leti je namreč Hermann v Luganu ustanovil lastno produkcijsko hišo Imago Film.