Ko bi Trst imel slovensko univerzo

Pisatelj Boris Pahor se ne da. Ob skorajšnjem 102. rojstnem dnevu je za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da ga bolj kot finančna podpora za kulturo skrbi moralna. Brez moralne zavezanosti kulturi in zavedanja njene pomembnosti denar ne pomaga. Spregovoril je tudi o novem delu Rdeči trikotniki, ki ga bodo v Ljubljani predstavili na njegov rojstni dan, prihodnjo sredo. Zamejska kultura živi od podpore, ki jo dobi tudi pri matični državi. A kot je povedal Pahor, ponavadi zamejskim ustvarjalcem v prvi vrsti niso namenili veliko moralne podpore: Od matice je človek vselej pričakoval, da je ona tista, ki bo dajala pravi poudarek tistim, ki živijo zunaj. Pahor sicer meni, da je moralna podpora velikokrat pomembnejša od finančne: Ne odrečem se finančni podpori, a finančna brez moralne se dotika samo tistih, ki imajo neko organizacijo, društvo, nek izvor, medtem ko je moralna za vse.
V luči širših finančnih rezov v kulturi je Pahor dejal, da mora vsaka kultura, ki raste in se razvija, v primeru pomanjkanja sredstev preudarno razmisliti, kako bo denar porabila, kaj bo realizirala in česa ne. Slabo je, ko mora ustvarjalec delovati varčno, saj to po njegovem mnenju krati kreativnost. Po Pahorjevih besedah bi se morali tako akademiki kot tudi univerza v matici postaviti v bran vsega kulturnega in znanstvenega. Center slovenske kulture bi moral dati jasno vedeti, da tako preprosto ne gre, da se v zvezi s kulturo ne sme govoriti o varčevanju. Pahor je julija javno čestital ministrici za kulturo Julijani Bizjak Mlakar, ki je ob obisku Trsta povedala, da v domovini pogreša več narodne zavesti ter da bi jo lahko uvažali iz zamejstva. Pahor je dejal, da si ministrica pred obiskom ni predstavljala, da ljudje, ki živijo v zamejstvu, tako dihajo s slovensko kulturo: Tako je zmeraj bilo, v Gorici in Trstu, dveh kulturno in politično aktivnih mestih. Če Trsta ne bi izgubili, bi po njegovih besedah tam stala slovenska univerza, saj je mesto predstavljalo okno v svet.