»Prvenca nismo zatajili, ampak ...«

Tržaško gledališče Miela se pripravlja na pomemben glasbeni dogodek. 27. aprila bo namreč v razprodani dvorani nastopila italijanska rok skupina Verdena. Bend so pred dvajsetimi leti ustanovili pevec, kitarist in pianist Alberto Ferrari, njegov brat, bobnar Luca Ferrari, in basistka Roberta Sammarelli. Generacija tridesetletnikov ima prav gotovo še živo v spominu prvenec Verdena, ki ga je skupina izdala leta 1999. Zasedbo so takrat ožigosali za novo Nirvano, njegov sound je namreč spominjal na legendarno ameriško grunge skupino. Pesmi, kot sta Valvonauta in Viba, pa sta danes del italijanske rok zgodovine.
Bend, doma iz Bergama, je januarja izdal svojo šesto ploščo z naslovom Endkadenz vol I. O novem albumu in še marsičem smo se pogovorili z bobnarjem Luco Ferrarijem.

Od izida vaše zadnje plošče Wow so minila že štiri leta. S čim ste se ukvarjali v tem dolgem obdobju?
Z bratom (Albertom, pevcem skupine op.ur.) sva se udeležila glasbene turneje skupine Jennifer Gentle, poleg tega pa sva se ukvarjala z najinim stranskim glasbenim projektom Betoschi. Gre za glasbeni kolektiv iz Bergama, igramo pa svojevrsten, psihedelični rok. Zadnji dve leti pa smo z Luco in basistko Roberto preživeli v našem glasbenem studiu, kjer smo se posvetili snemanju novega ploščka Endkadenz vol I.

Vaša nova plošča Endkadenz vol I je izšla januarja letos. Kako bi definirali sound novega albuma in v čem se razlikuje od prejšnjih plošč?
Endkadenz je verjetno manj mističen od prejšnjega ploščka Wow, poleg tega pa je v celoti nastal v glasbenem studiu. Vsi trije smo aktivno sodelovali pri pisanju skladb in ravno tako pri snemanju in miksanju komadov.

Zasloveli ste že s prvencem Verdena, to je pred šestnajstimi leti. Vaša glasba se je v teh letih zelo razvila, lahko bi rekli, da ste tiste komade nekako prerasli? Vtis imam, da jih v zadnjih letih le redko igrate na svojih koncertih ...
Res je, na naših koncertih zaigramo vsakič le po eno pesem našega prvenca. Več je komadov s plošč Requiem in Wow, sedaj pa tudi z najnovejše Endkadenz vol I. Prvenca nismo ravno zatajili, ampak se raje osredotočamo na druge albume.

Katero glasbo radi poslušate?
Navdušil sem se nad angleškim bendom Uncle Acid and the Deadbeats iz Cambridgea. Fantje so izvrstni glasbeniki, igrajo res posebno, psihedelično stoner glasbo, poleg tega pa pojejo večkrat kar v treh, imenitni! Kar pa se tiče italijanske glasbene scene, so me presenetile skupine Universal Sex Arena, Miriam in Siberia in Le Capre a Sonagli. Alberto rad posluša Elvisa in nasploh stari rokenrol, v zadnjih letih pa tudi veliko klasične glasbe.

S ponedeljkovim koncertom boste v Trstu zaključili prvi del glasbene turneje. Kakšne občutke imate po tem prvem delu? Je publika zadovoljna z novimi komadi?
Zdi se mi, da je publika, ko igramo nove pesmi, bolj pazljiva. Starejše uspešnice namreč naši oboževalci že dobro poznajo, medtem ko so nove skladbe seveda glasbena noviteta. Med vsako turnejo je bolj ali manj isto, letos na primer cenijo pesmi prejšnjega albuma Wow, z naslednjo glasbeno turnejo pa bodo prav gotovo uživali ob komadih nove plošče Endkadenz vol I.