Pred njim samo Sveto pismo

V mehiški prestolnici Ciudad de Mexico je 17. aprila umrl kolumbijski pisatelj in Nobelov nagrajenec Gabriel Garcia Marquez, eden najbolj prodajanih in prevajanih špansko govorečih pisateljev. Njegova dela se po prodanosti v izvirniku baje uvrščajo le za španski prevod Svetega pisma. Njegov roman Sto let samote pa kritiki uvrščajo med najboljša literarna dela 20. stoletja.
Marquez je umrl na svojem domu v 88. letu starosti. Pred približno enim tednom je prišel iz bolnišnice, kjer se je zdravil zaradi pljučnice.
Garcio Marqueza so literarni kritiki označevali za enega najboljših predstavnikov literarne smeri magičnega realizma, med njegova najbolj znana dela pa sodijo Kronika najavljene smrti, Ljubezen v času kolere, Žalostne kurbe mojega življenja in seveda kultni roman Sto let samote, ki je izšel leta 1967 in bil od takrat prodan v več kot 50 milijonih izvodov ter preveden v najmanj 25 jezikov. V slovenščino so bila prevedena številna njegova dela: poleg omenjenih velja izpostaviti vsaj še njegovo avtobiografijo Živim, da pripovedujem in zbirko Kratka proza.
Kolumbijski pisatelj se je rodil 6. marca 1927 v vasi Aracataca v Kolumbiji. Že v šoli je rad bral predvsem klasike, kot so Hemingway, Faulkner, Dostojevski in Kafka. Študiral je novinarstvo. Zaradi svojih političnih prepričanj (bil je odločen zagovornik svobode in enakopravnosti) in bojev proti kolumbijski diktaturi je moral v 50. letih domovino zapustiti. Začasno se je preselil v Evropo - najprej v Rim in na koncu v Pariz -, a se je že leta 1958 vrnil. Pisatelj pa se je leta 1981 po vnovičnem sporu s kolumbijsko vlado (med drugim je bil obtožen simpatiziranja z uporniki) z družino preselil v prestolnico Mehike, kjer je tudi umrl.