Tako sem živel

Bibliografija Borisa Pahorja šteje na desetine knjig, prevodov in ponatisov v različnih svetovnih jezikih. Res dolgemu seznamu se je v teh dneh pridružila monografija Tako sem živel - Stoletje Borisa Pahorja, ki je izšla pri ljubljanski Cankarjevi založbi. O njenem nastanku in vsebini smo se pogovorili s Tatjano Rojc, tržaško literarno kritičarko, ki je dolgemu seznamu esejev in študij o Borisu Pahorju dodala bogato monografijo, posrečeno mešanico zgodovinske študije, avtobiografske pripovedi, fotografskega albuma, čitanke.
Knjiga Tako sem živel je izšla v zbirki albumov, ki jih Cankarjeva založba oziroma Mladinska knjiga posvečata stoletnici rojstva pomembnih literarnih ustvarjalcev. Albuma sta bila na primer v preteklosti deležna Srečko Kosovel in Mira Mihelič, tokrat pa živeči pisatelj. Na knjižnih policah sta sicer že dve Pahorjevi biografiji oziroma avtobiografiji (Trikrat ne in Nikogaršnji sin), Tako sem živel pa se od njiju razlikuje.
»Z urednikom sva se odločila za nekoliko neobičajno biografijo. Osnova zanjo so bili pogovori s profesorjem, ki sem jih pred približno desetimi leti posnela za Radio Trsta A. Urednica mojih oddaj je bila takrat Miriam Koren, ki mi je malo pred upokojitvijo posredovala zvočne zapise, za kar sem ji zelo hvaležna. Prepise sem na novo uredila, tako kronološko kot smiselno, in opremila z odlomki iz Pahorjevih del, saj je za njegovo literaturo značilno, da je zelo avtobiografska. Odlomke sem zgodovinsko in literarno kontekstualizirala, pri čemer sem izhajala tudi iz daljšega uvodnega poglavja o Slovencih v Trstu na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje.«
Avtorica pravi, da je želela bralcu predstaviti okolje, v katerem se je rodil Boris Pahor, v kakšni skupnosti je odraščal. »Knjiga nosi podnaslov Stoletje Borisa Pahorja, saj ob pisateljevi osebni zgodbi prinaša tudi zgodbo tržaških Slovencev. Že v radijskih pogovorih sem ga spraševala o tem, kam je zahajal, s kom se družil, da bi kaj več izvedela o življenju tržaških Slovencev. Poglavje o požigu Narodnega doma sem tako opremila tudi z odlomki drugih avtorjev, povečini Slovencev, a tudi škvadrista Francesca Giunte; iz njegovega dnevnika jasno izhaja, da je bil požig odločilen za vzpon italijanskega fašizma.«
Poglavje o družini Tomažič spremlja na primer zapis Lava Čermelja, ki bralcu predstavi drugi tržaški proces, drugi odlomki nam pred očmi zarišejo lik Pina Tomažiča.
Skoraj 300 strani obsežna knjiga velikega formata (45€) je napisana na berljiv način. V njej bodo tudi dobri poznavalci Pahorjevega življenja in opusa našli marsikatero novo zanimivost. Če ne drugače, vsaj med številnimi fotografijami iz Pahorjevega družinskega albuma, arhiva zgodovinskega odseka NŠK in ljubljanskega NUK-a, ki bogatijo knjigo.
Uradna predstavitev bo na Pahorjev rojstni dan, 26. avgusta, v ljubljanski knjigarni Konzorcij, 29. avgusta pa tudi v tržaškem Kulturnem domu.