Borisa Pahorja počastila tudi Evropska prestolnica kulture

V okviru Literarnih postaj so včeraj v Mariboru gostili tržaškega pisatelja. Častnega občana Mestne občine Maribor je sprejel tudi župan Franc Kangler.

Tržaški pisatelj in mariborski župan med včerajšnjim srečanjem (MO Maribor)

Drugi gost projekta Literarne postaje, ki jih je Mariborska knjižnica pripravila pod okriljem Evropske prestolnice kulture (EPK), je bil v mariborskem lutkovnem gledališču eden najpomembnejših še živečih slovenskih pisateljev Boris Pahor. Častnega občana Mestne občine Maribor je pred tem sprejel tudi župan Franc Kangler.
Pahor se je v večernem literarnem pogovoru z novinarko Večera Melito Forstnerič Hajnšek dotaknil mnogih obdobij svojega življenja in literarnega ustvarjanja. Med temi je posebej izpostavil tudi povezanost z Mariborom, kjer je po zaslugi nekdanjega urednika Založbe Obzorja Jožeta Košarja dočakal izdajo svoje prve knjige. Kot je ponovil tudi ob tej priložnosti, je v Ljubljani vselej videl narodno središče, ki pa prepogosto pozablja na položaj Slovencev v zamejstvu. Tudi sicer je v Slovencih premalo patriotizma, ki ga Pahor nikakor ne enači z nacionalizmom. Slednje je namreč po njegovem povezano tudi z ozemeljskimi težnjami, kakršne so bile značilne za Italijane, kjer pa je s prihodom fašizma na površje prišel še rasizem in poniževanje vsega, kar ni bilo italijansko.
Za zamejske Slovence pa se Slovenija po njegovem ni zanimala niti v času prve Jugoslavije, niti v času komunistične Jugoslavije, enako pa ostaja danes, ko je Slovenija kot samostojna država še naprej brez prave nacionalne zavesti. To pripisuje vzgoji in majhnosti naroda, ki pa se vseeno v literaturi lahko pohvali z nekaterimi evropsko uveljavljenimi literati. Nenazadnje so poleg njega v francoski jezik prevajali tudi Srečka Kosovela, Vladimirja Bartola in Alojza Rebulo.
Posebej se je Pahor dotaknil zgodbe o romanu Nekropola, ki je dolgo čakal na svoj izid, leta 1990 pa je doživel tudi francoski prevod. V Italiji je na natis omenjenega dela čakal zelo dolgo in šele leta 2008 je postal zanimiv za tamkajšnje občinstvo in nekako postal »tržaški« pisatelj. Takrat, je še dejal, je začel dobivati svoje mesto v italijanskih medijih, ki so bili sicer vse do vstopa Slovenije v Evropsko unijo Slovencem precej nenaklonjeni.
Pogovor s Pahorjem je bil drugi od načrtovanih 12 literarnih pogovorov s slovenskimi ustvarjalci in kulturniki, ki so na različne načine povezani z mestom ali katerim od partnerskih mest EPK. Prvi se je mariborskemu občinstvu v nabito polni dvorani lutkovnega gledališča predstavil "človek na obeh straneh stene", leta 1924 v Mariboru rojeni Zorko Simčič, 20. marca pa bo obiskovalce v Umetnostni galeriji Maribor v svoj svet popeljala pesnica Danica Križanič Mueller.
Kot omenjeno je pisatelja sprejel tudi župan Mestne občine Maribor Franc Kangler. Ob tej priložnosti sta spregovorila o otvoritveni slovesnosti Evropske prestolnice kulture, pri čemer je Pahor povedal, da je počaščen, da ga je župan omenil v svojem pozdravnem govoru na otvoritvi. »Gospod Boris Pahor je zagotovo eden najpomembnejših slovenskih pisateljev in kot župan sem ponosen, da je častni občan našega mesta, letošnje Evropske prestolnice kulture,« je povedal župan Franc Kangler.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika