Skupina Perpetuum Jazzile navdušila Opčine

Množično obiskan koncert v sklopu 45. Drage

Posnetek z openskega koncerta slovenske pop in jazz zasedbe Perpetuum Jazzile (KROMA)

• Komentarji (1)

V program letošnjih 45. študijskih dnevov Drage so uvrstili tudi glasbeni dogodek, ki je v petek zvečer v šotor parka Finžgarjevega doma na Opčinah priklical pravo množico. Zbrala se je namreč za koncert slovenske vokalne skupine Perpetuum Jazzile, ki je v svojem zadnjem času delovanja oziroma od leta 2001, ko je vlogo umetniškega vodje prevzel Tomaž Kozlevčar, dobila val privržencev ne le na slovenskih tleh, marveč tudi v tujini. Za to pa so »krivi« tako koncerti, ki jih skupina uspešno izvaja vsepovsod, kot tudi veliko posnetkov, ki jih lahko zasledimo na spletu.
Sloves si vokalna skupina nedvomno zasluži, saj so mladi člani vrhunsko pripravljeni in ne le pojejo, temveč izvajajo zvočno in vizualno prikupno performanso. Na odru, pod skrbnim vodstvom ene izmed ikon slovenske lahke glasbe Tomaža Kozlevčarja, ki je med drugim duhovito povezoval program, je skupina izvajala repertoar, ki zaobjema razne glasbene zvrsti. Giba se od swinga, bossa nove, jazza, funka, do hip hopa, r'n'b in gospela, predvsem pa izvaja tako imenovano vokalno zvrst »close harmony« s svežimi in unikatnimi aranžmaji znanih melodij.
Občinstvo je občudovalo, kako je skupina z enkratno lahkotnostjo izvajala v resnici zelo komplicirane priredbe, saj ima skoraj vsak pevec v vsaki skladbi dodeljeno točno vlogo, kar daje tisto posebno zvočno sliko, ki prej spominja na pravi orkester kot na zbor. Lepo je bilo slediti telesom pevcev, ki so vijugala in migala pri vsaki pesmi, prav tako poigravanju med člani vokalne skupine.
Dvourna slastna kreacija se je žal že nagibala h koncu in tako je po uradnem delu skupina ponudila še svojo splošno znano priredbo Totove »Africa« s skrbnim nagrajevanjem zvočnih efektov, ritma, harmonije ter melodije, ker pa publika res ni hotela pustiti, da »čudo« zapusti oder, je zbor zapel še nežno »Eres tu« in žgoči disco dance Bee Geesovih zimzelenih melodij. Željno zvočne ekstaze, je občinstvo na koncu iztrgalo še en dodatek, ki je bil tokrat resnično »končna sladica«. To je bila popevka iz znanega filma Sister Act 2, r'n'b gospel priredba Beethovnove Ode radosti, ki jo je vokalni ansambel prav tako dovršeno izvedel in z njo zaželel lahko noč.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika