Torek, 23 april 2024
Iskanje

ZKB na poti spojitve z Doberdobom in Sovodnjami

7. maj. 2017 | 14:11
Dark Theme

Zadružna kraška banka je na poti spojitve z Zadružno banko iz Doberdoba in Sovodenj. Obe banki sta namreč preteklega 27. aprila posredovali Banki Italije industrijski načrt spojitve, ta ima pa 90 dni časa, da se odloči. V slučaju pozitivnega odgovora bosta banki septembra letos imeli izredna občna zbora, če bo šlo vse po načrtih pa naj bi v oktobru prišlo do dejanske spojitve. O tem je vodstvo ZKB obvestilo člane na današnjem (7. maja) občnem zboru, ki je potekal v dvorani visoke šole Sissa pod Obeliskom, kjer so člani med drugim predvsem odobrili bilanco za leto 2016, ki priča o izboljšanju poslovanja in nekaterih pomembnih kazalcev, pa tudi pristop k skupini Cassacentrale Banca v okviru reforme sistema zadružnih bank.
Osrednji poročili sta podala predsednik upravnega odbora Adriano Kovačič in direktor Sergio Carli. Bilanca ZKB je 31. decembra 2016 znašala 496.005.929 evrov, pri čemer je banka poslovala pozitivno, saj je čisti dobiček na koncu leta znašal 1.725.264 evrov. Zavod je v primerjavi z letom 2015 precej izboljšal kapitalsko ustreznost, saj se je le-ta z 12,91 odstotka povečala na 15,14 odstotka, obenem se je nadaljevala politika rezervacij za namen kritja slabih kreditov, tako da znaša zdaj stopnja pokritosti slabih kreditov 65,53 odstotka, stopnja pokritosti dvomljivih terjatev pa 31,6 odstotka, kar dosega in tudi presega oz. izboljšuje zahtevane parametre. Skupna pokritost nedonosnih izpostavljenosti znaša 49,62 odstotka, spodbudni pa so tudi rezultati glede donosnosti, saj so operativne stroške znižali za skoraj milijon evrov, tako da so zmanjšali tako upravne stroške kot stroške za osebje, ki je leta 2015 štelo 100 zaposlenih, trenutno pa jih je 91, tako da se je kazalnik "cost income" znižal na 69,16 odstotka v primerjavi z letom 2015, ko je znašal 85,32 odstotka. Čeprav se je število posojil zaradi upada iz prejšnjih let na splošno zmanjšalo, je banka lani izdala 40 milijonov novih kreditov v primerjavi z letom 2015, zlasti pri stanovanjskih kreditih. Na splošno pozitiven trend poslovanja, je bilo še rečeno na današnjem občnem zboru, se je nadaljeval tudi v prvih mesecih letošnjega leta.
Ob prikazu teh pozitivnih rezultatov pa je Kovačič poudaril predvsem usmerjenost v prihodnost zaradi sprememb, ki zadevajo ne samo zadružne banke, ampak celoten bančni sektor, kjer so pomembni predvsem trije dejavniki: stalno rastoče zahteve po izboljšanju kapitalske ustreznosti, poplava novih pravil in upad dobičkonosnosti ter prihodkov od tradicionalnega poslovanja zaradi nizkih obrestnih mer. Predsednik ZKB je orisal tudi načrt spojitve z Zadružno banko iz Doberdoba in Sovodenj, ki je zanj izziv, ki ga morajo sprejeti vsi, ter združitev najboljših moči, da banki ostaneta čim bolj konkurenčni na tržišču. Cilji, ki se jih želi doseči s spojitvijo, so bolj učinkovito uresničevanje poslanstva kreditne zadruge, združevanje ozemlij z namenom boljšega pokrivanja celotnega referenčnega trga, ustreznejše kljubovanje velikim izzivom, skupno vlaganje v specializacijo in izobraževanje uslužbencev, sprostitev sredstev za razvoj tržne dejavnosti, postopna uskladitev tržnega modela, krepitev prodajne mreže, postati sogovornik javnih in zasebnih partnerjev, hitrejše doseganje višjih ciljev od tistih, ki bi jih dosegli samostojno. Pri tem bodo v statut vnesli tudi odstavek, ki govori o jezikovni specifiki banke, čemur Banka Italije naj ne bi nasprotovala.
V okviru reforme sistema zadružnih bank so člani tudi soglasno odobrili pristop k skupini Cassacentrale Banka iz Trenta (italijanski sistem zadružnih bank bo razdeljen na le-to in drugo veliko skupino ICCREA iz Rima, medtem ko bodo južnotirolske nemške banke imele lastno skupino Reiffeisen). Za pristop k tej skupini so se pri ZKB odločili zaradi njene večje solidnosti, boljše donosnosti in kazalcev, agilnosti, fleksibilnosti in učinkovitosti, poleg tega so upoštevali tudi dejstvo, da že zdaj koristijo njen informacijski sistem Phoenix. Cassacentrale tudi posluje z dobičkom, s pristopom k njej zadružne banke ohranijo svojo vlogo domačih bank, prejeli so tudi zagotovilo o upoštevanju jezikovne specifike, med drugim bodo v sistemu Cassacentrale poleg ZKB in ZB iz Doberdoba in Sovodenj prisotne tudi druge banke, ki so izraz jezikovnih in narodnih manjšin. Cassacentrale je tudi že povečala svoje premoženje (doprinos ZKB znaša dobra 2 milijona evrov), razpolaga s precejšnjim prostim premoženjem, v FJK pa je k njej pristopila tudi večina zadružnih bank, poleg tega se uvršča med najboljše bančne skupine v Italiji (po solidnosti je na prvem mestu).
Na današnjem občnem zboru, na katerem je poročilo nadzornega odbora podala Martina Malalan, revizorsko poročilo pa je podal Franceso Ballarin iz družbe BDO, je navzoče pozdravil tudi direktor Deželne zveze zadružnih bank Giorgio Minute, ki je izkazal priznanje ZKB za dosežke v preteklem poslovnem letu. Obenem so prisotni slišali tudi poročili o delovanju pospeševalnika ZKB Starter in projektu ZKB Mladi. Člani so tudi soglasno sprejeli sklep o znižanju števila članov upravnega odbora z 8 na 7, pri čemer so vanj ponovno izvolili Dragotina Daneva, Fabia Pahorja in Marka Pertota, ki se jim je bil iztekel mandat. V nadzornem odboru bodo Martina Malalan kot predsednica ter Aldo Cunja in Roberto Novello kot člana, nadomestna člana pa bosta Boris Valentič in Walter Stanissa. Za redna člana razsodišča so izvolili Boštjana Starca in Alessandra Ferrija, za nadomestna pa Walterja Corena in Igorja Giacominija.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava