Kateri poklici se bodo ohranili?

O izzivih sodobne družbe na zanimiv, dopadljiv in sproščen način. Tako bi lahko ocenili srečanje med rektorjem tržaške univerze Mauriziom Fermeglio in študenti, ki ga je Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik) pretekli petek popoldne priredil v Narodnem domu v sodelovanju z Dijaškim domom Gorica in Združenjem Darka Bratine. Predavanje, ki se uvršča v ciklus srečanj z naslovom Pot do uspeha, je bilo tokrat posvečeno novim poklicem oz. sposobnostim, ki jih mladi potrebujejo v prehodni dobi iz industrijskega v digitalni čas.
Rektor je uvodoma ocenil, da bodo znanost, tehnologija in družba v bodočnosti čedalje bolj povezane. Leta 2030 se bo človek moral soočati z energetskimi težavami, okoljskimi problematikami in s pomanjkanjem vode, katere bo lahko reševal le prek tesnega sodelovanja. Fermeglia, ki je po izobrazbi kemijski inženir, je v nadaljevanju obrazložil, da bodo evropski univerzitetniki težko konkurirali kitajskim vrstnikom, ki so pripravljeni v znatno večji meri študirati in delati. »Pomanjkljivost slednjih je pa v tem, da niso dovolj ustvarjalni, kulturno ozaveščeni ali radovedni,« je ugotavljal in dodal, da so zatorej Evropejci poklicani za kulturo, inovativnost in kreativnost.
V nadaljevanju se je rektor zaustavil pri dosežkih tehnološkega razvoja, zaradi katerega bodo po oceni Svetovnega gospodarskega foruma do leta 2030 izginili zaposleni v telefonskih prodajah, na okencih, prodajalci, nepremičninski agenti in drugi »navadni posredniki«. Razvoj trga dela pa ne bo izbrisal obrtnikov, inženirjev, duhovnikov, gasilcev idr. Lepa bodočnost naj bi bila zagotovljena tudi vsem posredniškim poklicem z visoko kvalifikacijo. Kdor bo iskal zaposlitev, bo moral znati reševati kompleksne probleme, razmišljati kritično, biti ustvarjalen in razviti čustveno inteligenco.