»Slovensko-hrvaško igračkanje o teranu«

Evropska komisija naj bi 24. januarja s t.i. delegiranim aktom dovolila Hrvaški, da lahko uradno trži svoj istrski teran, sicer z označbo vina Hrvatska Istra. Ta namera vzbuja v Sloveniji velike pomisleke, a tudi razpravo, če je umestno, da se je Ljubljana s tako vnemo na evropski ravni lotila reševanja tega vprašanja. »Zmeda je pristno slovensko-hrvaška, v kateri običajno ni čiste zgodbe. Gre v bistvu ponovno za simbolne borbe med državicama, ki jih je kar precej, od čokolad za diplomatska darila naprej. Gre za to, kdo bo koga premagal na bolj poniglav način. Borba za teran je pač zrcalo teh dveh družb, katerih prevelik delež državljanov se naslaja ob takih zgodbah, zato jih politika generira, goji in spodbuja. Zaradi terana je ozračje dodatno pregreto, skrbi pa me, da nihče ne prispeva kančka modrosti, da bi ga umirili. Zdi se mi, da je bila zgodba že dolgo nazaj izgubljena, « pravi v Objektivu ljubljanskega Dnevnika agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Če bi bili Slovenija in Hrvaška zreli naciji, bi lahko državi glede tega vprašanja našli kompromis. »Ker pa nista, je že vnaprej mogoče predvideti izigravanja. Eno je namreč akt, drugo pa njegova izvedba. Naši vinarji že čutijo, in to upravičeno, da bo na hrvaški strani veliko trikov in igric. Kot rečeno, gre za simbole, kjer pa tudi navidezni porazi zelo bolijo. Torej je nervoza razumljiva, težko pa razumem, da ni nikogar, ki bi opravil racionalno analizo in javnosti natančno predstavil, kaj pomeni bruseljski delegirani akt,« je prepričan Kuhar. Odprto ostaja po njegovem vprašanje, zakaj takrat, ko je Slovenija zaščitila teran, Hrvaška temu ni ugovarjala, in zakaj ni Hrvaška vprašanja terana odpirala v sklopu pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Nedvomno je zelo velika možnost, da so Hrvati igrali taktično, te veščine jim ne smemo oporekati, in tega niso želeli izpostavljati, ker so vedeli, da bi Slovenija temu nasprotovala, v primeru sprejetja delegiranega akta pa te možnosti nima. Kuhar, kot marsikateri slovenski komentator in analitik, nima v spominu, da bi Slovenija doslej tako ostro komunicirala z Bruslejem, kot to počenja pri teranu.