Beg možganov je lahko koristen

Beg možganov v tujino je lahko koristen, saj si človek v tujini nabira znanje in izkušnje ter tudi bolj odprto miselnost, s katerimi potem lahko tudi pripomore k razvoju tiste realnosti, v kateri je zrasel, a jo potem zapustil, tudi v omenjeni realnosti pa je potrebna sprememba miselnosti, ki se mora iz varovanja lastnega usmeriti v večjo odprtost do drugega in boljšega. To je sporočilo prve okrogle mize, ki je v ponedeljek, 26. septembra zvečer, potekala v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah v okviru niza srečanj, ki jih ob svoji 70-letnici prireja Slovensko deželno gospodarsko združenje.
Na srečanju z naslovom Tako daleč, tako blizu: ali lahko beg možganov postane prednost za naš prostor so govorili svetovalka za človeške vire in razvoj kadrov Damiana Kralj, ki živi in dela v Londonu, raziskovalec politike in ekonomije v evropskem prostoru Igor Guardiancich, ki je nazadnje živel in delal na Danskem, ter aktuar Gregor Zavadlal, ki je prav tako zaposlen v Londonu. Ob orisu lastnih poklicnih poti in značilnosti poklicev, ki jih opravljajo, ter ob oceni posledic brexita, možnostih, ki jih za gospodarski razvoj ter akademsko in raziskovalno dejavnost ob velikih mestih nudijo tudi manjša središča, pa tudi o pomembnosti človeških virov kljub napredku tehnologije, so sogovorniki vsekakor pozitivno odgovorili na vprašanje, ali utegne beg možganov predstavljati tudi prednost za naš prostor.
Tako je iz londonske perspektive Damiana Kralj, za katero je najbolj pomembno znanje, dejala, da ima tukajšnji prostor ogromen potencial, vendar je glavna razlika v miselnosti: v Londonu prevladuje t.i. "miselnost obilja", ki je odprta do drugih in boljših, tu pa "miselnost pomanjkanja", zaradi katere vsak brani in ščiti svoje pred drugimi. Guardiancich kljub tej miselnosti vidi počasno izboljšanje položaja: italijanske univerze so kar uspešne, na Tržaškem pa so otoki odličnosti, vendar se bo treba še zelo potruditi, da bomo privlačni, isto velja tudi za Slovenijo. Za Zavadlala pa izkušnja tujine pripomore k ekipnemu delu in odprtosti do drugih, pri tem je Guardiancich dodal še pomen nenehne radovednosti, Kraljeva pa razvijanje notranjih veščin, kot so poznavanje sebe, emocionalna inteligenca, odprtost do različnega in soočanje s konfliktom, da ga usmeriš v kreativnost.