Slovenski banki sta zadovoljni

»Dosegli smo to, kar smo zahtevali. To se pravi, da reforma upošteva in istočasno ovrednoti lokalni značaj in samostojnost posameznih zadružnih bank.« Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke (ZKB) takole ocenjuje reformo zadružniškega bančnega sistema (stopila bo v veljavo leta 2018), ki jo je senat uzakonil in bo v kratkem objavljena v Uradnem listu. Kovačič ugotavlja, da sta zamejski zadružni banki - ZKB in Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje - vseskozi sodelovali pri procesih samoreforme, ki so zahtevali eno leto dela. Kovačič izpostavlja, da se je bančna normativa v zadnjih letih popolnoma spremenila. Smernice ne prihajajo več iz Rima ampak iz Bruslja. Evropski organi zahtevajo enotno zakonodajo za vse banke, stopili so v veljavo novi evropski predpisi, ki uvajajo strožja pravila in obvezne ukrepe v zvezi s kapitalskimi zahtevami in rezervacijami za namen kritja slabih in dvomljivih terjatev. »Vsa ta nova pravila veljajo tako za velike nacionalne in mednarodne družbe, vključno s špekulativnimi bankami, ki so povzročile današnjo krizo, kot tudi manjše, lokalne banke,« dodaja predsednik ZKB. »Naši slovenski zadružni banki pa sta dosegli še nekaj več. In sicer to da ohranjata specifiko oziroma slovensko jezikovno identiteto.« To je po Kovačičevem prepričanju zelo pomembno za ohranitev slovenskega bančnistva v Italiji. Bodoča organizacija sistema in bodoča kohezijska pogodba, ki jo bosta morali zadružni banki podpisati z matično holdinško banko (v it. capogruppo) bo morala upoštevati zaščito in ohranitev kulturnih in jezikovnih identitet slovenskih bank.