Teran je samo na Krasu

Teran kot ime za sorto refošk na Krasu je mogoče uporabljati samo za vino s tega območja, saj je zaščiten v skladu z evropskim pravnim redom. Slovenska vlada je odločena, da tega vprašanja ni mogoče odpirati, je na sejmu Agra dejala slovenska državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša. Denis Rusjan z ljubljanske biotehniške fakultete, nosilec študije o primerjavi sort refošk-teran, je sicer povedal, da gre pri slovenskem in hrvaškem teranu za identično sorto po genotipu, vendar pa ime sorte ne more biti pogoj za zaščito. Marjan Colja iz družbe Vinakras je opozoril, da je teran za Kras izrednega pomena, saj predstavlja 90 odstotkov vina, ki ga pridelajo, in da pri imenu ne bodo popustili. Boris Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije je Hrvatom očital, da želijo s slovenskimi trsnimi cepljenkami dokazovati, da imajo teran, Friderik Vodopivec, strokovni vodja projekta za zaščito terana, pa se je spraševal, zakaj so to vprašanje odprli zdaj, ko pa so imeli čas za pritožbo štiri leta od takrat, ko je bila zaščita sprejeta. Klemen Lisjak, avtor brošure o teranu, pa je povedal, da si želijo na Krasu ne le nadaljevati tradicijo, pač pa še izboljšati kakovost terana. Od 600 hektarjev vinogradov na Krasu teran pridelujejo na 400 hektarjih, vsi za okroglo mizo pa so si bili enotni, da bi popuščanje pomenilo nepopravljivo škodo. Teran s Hrvaške se je kot stara zaloga lahko prodajal le do leta 2013, če bi bil na trgu zdaj, morajo ukrepati inšpektorji, enako velja za Hrvaško. Če tega tamkajšnji inšpektorji ne bi počeli, pa je možna tožba na Evropskem sodišču.