Kras in »bitka« za teran

Slovenija in Hrvaška se v Bruslju pogajata glede naziva vina teran, ki ga je Slovenija za svoje kraške pridelovalce zaščitila, še preden je Hrvaška vstopila v Evropsko unijo. Z nacionalno zakonodajo je Slovenija to označbo zaščitila že davno od tega, z vstopom v Evropsko unijo leta 2004 pa je zaščita postala del pravnega reda EU, je v teh dneh pojasnilo slovensko kmetijsko ministrstvo. Hrvatje pa se zdaj pogovarjajo in lobirajo, da jim ne bi bilo treba pod skupno evropsko streho preimenovati svojega terana. Na straneh Primorskega dnevnika se je s pismom pred dnevi oglasil praprovski vinar Danilo Lupinc, ki je v 70. letih med prvimi stekleničil teran, nato pa bil z Antonom Boletom član italijanske komisije, ki je leta 1978 začela pripravljati pravilnik in leta 1982 z objavo v uradnem listu tudi zaščitila ime teran z oznako DOC (denominazione di origine controllata - poimenovanje s kontroliranim poreklom). Lupinc opozarja, da so v Sloveniji pred leti naredili veliko napako, ko so teran vpisali med trte, čeprav je to vino, ki izhaja iz trte refošk. Da Lupinčeve skrbi niso povsem iz trte izvite, potrjuje mladi predsednik Društva vinogradnikov Kras Matej Škerlj, ki sicer zaupa vinarjem iz Slovenije, s katerimi so odnosi po njegovih besedah dobri: »Res je, da smo za njihove pobude izvedeli pozno, vsekakor pa so nam že pred časom obljubili, da bo naziv teran v vsakem primeru zaobjemal tudi nas.«