Edi Kraus, podjetniška zvezda

Napoved, da bo iz odpadnih ribiških mrež mogoče pridobivati surovino za izdelovanje kopalk ali športnih trenirk, se je še pred leti uvrščala v rubriko nemogoče, danes pa vsa Evropa stavi na koncept krožnega gospodarstva, v katerem je mogoče posamezno surovino uporabljati neskončno dolgo, pravi Edi Kraus v prilogi Dela Podjetniške zvezde. 

Ljubljanski Julon (Kraus je direktor) je leta 2011 razvil tehnološki postopek, ki je prvič omogočil popolno recikliranje poliamida 6 iz odpadkov. Najpomembnejši vir surovine, ki zamenjuje nafto, so odpadni materiali iz najlona (ribiške mreže, tekstilije, plastike, itisoni), ki jih Julon zbira po vsem svetu, pripelje v Slovenijo, predela in po celotnem kemijskem postopku ponovno vrne v surovino, ki se imenuje kaprolaktam. 

Iz te surovine izdeluje nitko za uporabo v tekstilni industriji pod blagovno znamko econyl, ki je izdelana iz popolnoma recikliranega poliamida, uporablja pa se zlasti v avtomobilski industriji ter za različne namene v tekstilni industriji; tudi za izdelavo kopalk, trenirk in športnih rekvizitov.

»Če rečemo, da iz starih ribiških mrež izdelujemo kopalke, je to zelo poenostavljena razlaga procesa izdelave econyla, vendar zajame bistvo naše tehnološke inovacije. Danes celotna predelovalna industrija išče poti, kako z naprednimi rešitvami iz obstoječih ali že uporabljenih izdelkov narediti nove in jih ponovno vrniti na trg. To je pomembna dodana vrednost econyla,« pravi še generalni direktor Julona. 

Proces izdelave econyla je energetsko učinkovit, saj je zanj potrebne manj energije, kot če bi pridobivali vhodne surovine iz nafte. »Zadnje čase je veliko govora o zeleni industriji in prepričan sem, da je to proces, ki se ga mora obvezno lotiti vsaka proizvodnja. Surovin vedno bolj primanjkuje in tudi kupci danes raje izberejo izdelek, če je narejen iz recikliranega materiala. Do okolja prijazna tehnologija je danes velik izziv in tisti, ki se ga bo lotil, bo uspešen,« meni Kraus v prilogi Dela.