S svežimi sredstvi bodo vlagali v infrastrukturo

Pristaniški odbor je včeraj odobril prenovljen triletni industrijski načrt, ki v primerjavi s prvim načrtom iz leta 2011 predvideva več naložb v infrastrukturo. Pristaniška oblast ima po novem na razpolago nekaj več finančnih sredstev, ob privoljenju odbora pa jih bo vložila v načrte za posodobitev in razširitev pristanišča do leta 2018. Dodatni prihodki so v glavnem posledica večjega priliva od pristaniških taks. Svoj doprinos je dala še Dežela FJK, ki je tržaškemu pristanišču namenila sedem milijonov evrov za naložbe v infrastrukturo. Industrijski načrt, ki je bil sprva sprejet oktobra 2011, morajo dopolniti vsako leto.
Podatki o prometu v tržaškem pristanišču so kljub gospodarski krizi spodbudni, ob tem pa je zvišanje pristaniških taks prineslo nepričakovan priliv sredstev: 55 milijonov evrov več v nekaj letih, zaradi katerih Pristaniška oblast naj ne bi potrebovala bančnih posojil. Poudariti je treba, da imajo višji davki seveda tudi temno plat, saj bremenijo podjetja in ni izključeno, da bodo prav davki nekoliko omejili promet.
V 387 milijonov evrov vrednih delih, ki jih omenja industrijski načrt, so zaobjeti vsi sektorji novega pristanišča, vanje pa ni vključena logistična ploščad, za katere je finančno kritje s posebnim skladom zagotovila država. Največji investiciji sta podaljšanje sedmega pomola in gradnja novega terminala Ro-Ro pri Orehu, ki sta tako ambiciozna, da zahtevata odločno pomoč države. Nekoliko lažje bo financirati razširitev ter podaljšanje pomola Bersaglieri, gradnjo hladilnega skladišča na terminalu petega pomola in železniškega terminala pri Sv. Andreju. Več postopkov pa je že v teku: izredno vzdrževanje večnadstropnih skladišč v prostocarinski coni, obnova skladišč št. 92 in 93, nova oprema za kontejnerski terminal na sedmem pomolu, izredno vzdrževanje železnice in cest v pristanišču, nova cestna povezava med novim in lesnim pristaniščem, sanacija območja nekdanjega Essa, analiza onesnaženega območja itd.