Si tabel s slovenskimi toponimi sploh želijo?

Goriška občinska uprava nedopustno odlaša z namestitvijo tabel z ledinskimi in drugimi imeni, ki izhajajo iz slovenskega in furlanskega izročila. Podžupan Stefano Ceretta nam je aprila 2016 - takrat še v vlogi občinskega odbornika za jezikovne skupnosti - zagotovil, da bodo table postavili pred koncem leta; ker do tega ni prišlo, smo ga aprila lanskega leta spet poklicali in zaprosili za pojasnila. Ceretta nam je razložil, da so se odločili za nekatere spremembe in dopolnila, nakar je napovedal, da bodo table postavili pred lanskimi junijskimi volitvami.
Ker gre v tretje rado, smo ga spet vprašali, kdaj bo občinska uprava poskrbela za postavitev tabel s slovenskimi in furlanskimi ledinskimi imeni. Ceretta se je opravičeval, češ da so imeli v zadnjih časih na občini cel kup obveznosti; zagotovil nam je, da ima za današnji dan na programu sestanek z županom Rodolfom Ziberno, s katerim se bo pogovoril o zadevi. »Zagotavljam vam, da bomo table namestili v čim krajšem času; pred poletjem hočemo projekt speljati do konca,« se je glasila zadnja Cerettova obljuba. Ob podžupanovih zagotovilih se velja vprašati, ali si občinska uprava s prvim občanom Rodolfom Ziberno na čelu sploh želi novih slovenskih in furlanskih tabel, saj bi jih drugače že zdavnaj postavila.
Na seznamu, ki ga je pripravila nekdanja slovenska konzulta, je 31 ledinskih in drugih imen. Deset rjavih tabel s slovenskimi nazivi trgov, ulic in drugih točk naj bi postavili v Gorici, sedem jih bo v Štandrežu, deset v Pevmi, Štmavru in na Oslavju; Podgora naj bi dobila štiri table.