Vrhunska vina niso dovolj, potrebna je skupna režija

Med briškimi občinami na italijanski strani državne meje in med njenimi turističnimi delavci je potrebna povezava. »Potrebujemo organizacijo - odbor - konzorcij, ki bi usklajeval turistično ponudbo. Vino ni dovolj. Da se Brda uveljavijo v celoti, je treba ovrednotiti tudi njihovo gastronomijo, zgodovino, kulturo...« Tako pravi priznani krminski gostinec Joško Sirk, ki je bil v začetku julija izvoljen na čelo skupine hotelirjev znotraj zveze Confcommercio.
Joško Sirk je s svojimi hišicami na Subidi že leta 1982 oral ledino na področju uveljavljanja turizma v Brdih. »Začetno so šle stvari zelo počasi, saj na tem področju še ni bilo niti ustrezne zakonodaje. Razmere so se začele spreminjati leta 1987 z zakonom za kmečke turizme,« nam je povedal Sirk in pojasnil, da se je število turistov iz Avstrije in Nemčije povečalo v letih 1995 - 1997, ko sta bila šiling in marka zelo močna. »Avstrijci in Nemci so takrat prihajali k nam kupovat vino, pohištvo, oblačila. V letih 2004 - 2007 so Brda s pomočjo dežele doživela pomemben vzpon naložb v turizem, število ležišč se je podvojilo, mogoče celo potrojilo. Na žalost smo zatem zaspali in izgubili marsikateri vlak,« poudarja Sirk in pojasnjuje, da se je v obdobju 2004 - 2007 več velikih kmetij odločilo za naložbo v turizem. »Marco Felluga v Russizu pri Koprivnem, Livio Felluga v Bračanu, podjetje Castello di Spessa, Livon, med našimi ljudmi Edi in Renato Keber so prvi, ki mi pridejo na misel. Niso se zadovoljili z denarno pomočjo dežele, ampak so dodali kar nekaj svojega kapitala in poskrbeli za res lepe in kakovostne namestitve na svojih kmetijah. V tistih štirih - petih letih se je ponudba namestitev na italijanski strani podvojila, na žalost smo se zatem zadovoljili s storjenim in nismo nadaljevali ne z naložbami ne z vzpostavitvijo turistične mreže. V Goriških Brdih na slovenski strani meje je začutiti več energije. Po osamosvojitvi so bila pričakovanja zelo velika. Veliko so investirali v infrastrukturo, obnovili so številna stara poslopja. Še veliko pomembneje je to, da so pozorni tudi na ponudbo. Obiskovalcem ni dovolj zagotoviti sobe, ponuditi jim moraš servis, zanimivo zgodbo, jim omogočiti, da v Brdih nekaj tudi sami doživijo. Na Dobrovem so danes veliko bolj aktivni in organizirani kot na italijanski strani državne meje,« pravi Sirk in ugotavlja, da imajo na slovenski strani meje le eno občino, ki krije celotno območje, medtem ko je na italijanski strani občin kar sedem - to so Gorica, Krmin, Koprivno, Moš, Fara, Šlovrenc, Števerjan in Dolenje. Omenjene občine si skupaj z občino Brda na slovenski strani meje že nekaj časa prizadevajo, da bi skupaj vložile kandidaturo Brd na Unescov seznam svetovne dediščine. Joško Sirk poudarja, da je treba Brda povezati institucionalno in politično, sploh je potrebna ustanova, ki bi poskrbela za režijo nad turistično ponudbo na celotnem briškem ozemlju.