V izmišljeni fojbi le propaganda

Zgodba o izmišljeni fojbi pri Rožacu naj bo izhodišče za odkrivanje še neraziskanih poglavij goriškega povojnega obdobja, ko so državne oblasti z mastnimi denarci spodbujale ustanavljanje in delovanje proitalijanskih skupin in društev, katerih dejavnost je bila kasneje neposredno vezana na tajno organizacijo Gladio.
V zadnji številki revije Isonzo-Soča so ob bližajočem se 10. februarju, dnevu spomina na eksodus in fojbe, posebno pozornost namenili zgodbi o fojbi pri Rožacu, za katero se je izkazalo, da je izmišljotina. »Konec lanskega leta sta sodnika Raffaele Tito in Antonio De Nicolo sklenila sodni postopek in arhivirala zadevo, saj med Rožacem in Manzanom ni nikakršne fojbe, v kateri naj bi bila trupla od 200 do 800 ljudi,« pojasnjuje Anna Di Gianantonio, zgodovinarka in avtorica članka v reviji. Vse skupaj se je začelo, ko je Lega nazionale prejela finančni prispevek goriške občine za raziskovanje zadeve. Predsednik omenjene zveze Luca Urizio se je skupaj z zgodovinarjema Fulviom Salimbenijem in z Ivanom Buttignonom (slednji se je kasneje umaknil) odpravil v Rim, kjer so našli dokument, ki sta ga pred tem že imela v rokah zgodovinarja Roberto Spazzali in Raoul Pupo. Le-ta sta ocenila, da dokument ni verodostojen in ga zato nista objavila. Gre sicer za poročilo iz oktobra 1945, v katerem tajni agent z imenom Ermete trdi, da je nekje pri Rožacu fojba z 200 do 800 trupli.
Dokument je nastal z očitnim propagandnim namenom, saj je osnovan na govoricah, ki so jih namensko širili s protislovenskimi cilji, ko še ni bilo točno določeno, kje bo začrtana meja. Pri nastanku dokumenta so imele prste vmes tajne službe, vendar po besedah zgodovinarke to ni kaj dosti zanimalo videmskega dnevnika Messaggero Veneto, ki je v 29 dneh posvetil izmišljeni fojbi kar 49 člankov.
»Celotno zadevo je zdaj treba razčistiti. Goriška občina bi morala v prvi vrsti priznati, da je finančno podprla raziskavo, ki ni prinesla nikakršnih rezultatov. Poleg tega bi se morala Lega nazionale opravičiti svojcem garibaldinskih poveljnikov Giovannija Padovana - Vannija in Maria Fantinija - Sassa. Urizio je zatrdil, da sta morilca, toda znano je, da sta bila na začetku maja 1945 v Ljubljani, zaradi česar niti slučajno ne bi mogla biti vpletena v zgodbo o izmišljeni fojbi pri Rožacu. Fantinijeva hčerka je sicer že prijavila Urizia zaradi obrekovanja,« pravi avtorica članka in opozarja, da bi morali zagovorniki neobstoječe fojbe kriti vse stroške za sodno raziskovanje zgodbe, ki je povsem neosnovana. »V resnici bi morali raziskati nekatere druge dogodke iz naše polpretekle zgodovine.
Leta 2010 je založba Einaudi izdala zanimivo knjigo o obmejnih krajih, v kateri prihaja na dan, kako je država finančno podpirala proitalijanske skupine. Zanimiva je tudi knjiga Le altre gladio - La lotta segreta anticomunista in Italia, ki jo je napisal Giacomo Puccini,« pravi avtorica, ki v svojem članku opozarja, da je Uriziu pri najdbi spornega dokumenta pomagal poslanec Alessandro Maran. Di Gianantonijeva, ki je med drugim predsednica goriške sekcije VZPI-ANPI, napoveduje, da bo borčevska zveza 14. februarja priredila posvet o lapidariju, ki je v spominskem parku posvečen deportirancem v Jugoslavijo. »Na spomeniku so imena ljudi, ki so bili še več let po vojni živi, nekateri pa so umrli pred letom 1945. Ker smo za zgodovinsko resnico, si je treba prizadevati, da tudi na lapidariju ne bo več laži,« pravi Di Gianantonijeva, ki se zgraža, da na goriškem županstvu še vedno prirejajo sprejeme pripadnikov fašističnega odreda, ki se je boril skupaj z nacisti do konca vojne. Poleg omenjenega članka je v zadnji številki revije Isonzo-Soča velika pozornost namenjena Tržiču in zlasti njegovim vodnim virom pri Ližercah in izviru Timave. »Gre za nepoznano bogastvo,« pravi urednik revije Dario Stasi in napoveduje, da bodo ravno zaradi omenjene reportaže revijo predstavili na tržiškem županstvu v petek, 10. februarja, ob 18. uri; navzoča bo tudi županja Anna Cisint.