Mobilni telefon? Tudi osem ur dnevno

»Kdo bi se lahko popolnoma odrekel mobilnemu telefonu?« S tem vprašanjem se je zaključila včerajšnja predstavitev izsledkov raziskovalne delavnice, ki jo je Slovenski izobraževalni inštitut - Slori izpeljal med populacijo slovenskega višješolskega središča v Gorici. Roko je dvignilo zelo malo dijakov, zbranih v šolskem avditoriju v Puccinijevi ulici. Večina izmed njih je priznala, da je postala uporaba mobilnega telefona del vsakdanjega življenja, zato se mu je malodane nemogoče odpovedati.
Izsledke raziskave so predstavili najprej licejskemu in zatem še tehničnemu polu. Predstavitvi je vodila Slorijeva raziskovalka Norina Bogatec. »Raziskovalno delavnico smo izpeljali v okviru Noči raziskovalcev, pri kateri sodelujemo že enajst let. Letos so pri raziskovanju sodelovali dijaki tretjega in četrtega razreda humanističnega liceja Simon Gregorčič, ki so se pri svojem delu res izkazali, saj so bili zelo resni in vestni. Izvedli so raziskovalni projekt z empirično raziskavo, ki so jo vodili od začetka do konca. Projekt smo uresničevali od 12. do 22. septembra, zatem smo svoje ugotovitve predstavili na tržaškem dogodku Trieste Next,« pojasnjuje Norina Bogatec.
Sodelujoči dijaki so anketirali prav vse vrstnike iz licejskega in tehničnega pola. Podatke so zatem vstavili v računalnik in jih analizirali po starosti, spolu in šoli. Letošnji »mladi raziskovalci« so preučili uporabnost in koristnost novih astronomskih spoznanj ter vpliv tehnološkega napredka na razvoj medosebnih odnosov. O teh izredno zanimivih temah sta dijakom spregovorili dve strokovnjakinji, in sicer astrofizičarka Dunja Fabjan in psihologinja Susanna Pertot. Na osnovi uvodnih predavanj, zbranega gradiva in skupnih razmišljanj so dijaki sestavili ustrezni vprašalnik, s katerim so zbrali mnenja, poglede in stališča goriških višješolcev. Pri vprašanju o dnevni uporabi mobilnega telefona je prišlo na dan, da ga samo en odstotek dijakov ne uporablja. 29 odstotkov dijakov ga uporablja eno do dve uri, 35 odstotkov dve do štiri ure, 22 odstotkov štiri do šest ur, 7 odstotkov šest do osem ur in 6 odstotkov več kot osem ur. Pogostejši uporabniki mobilnega telefona so dekleta in licejci, medtem ko fantje in dijaki tehničnega pola raje posegajo po videoigrah - zlasti na konzolah Xbox in Playstation. Pri rabi interneta je najpogostejša dejavnost poslušanje glasbe; približno sedemdeset odstotkov anketirancev svojim najljubšim pevcem in glasbenim skupinam prisluhne preko interneta.
Na drugem mestu je spremljanje socialnih omrežij; Instagram, Facebook, Snapchat in druge redno spremlja 65 odstotkov dijakov. Manj je razširjeno gledanje filmov (44 odstotkov), kar raziskovalci niso pričakovali.
Dijaki prvih dveh letnikov višje srednje šole spremljajo socialna omrežja za sklepanje novih prijateljskih vezi v večji meri, kot to počenjajo dijaki tretjih, četrtih in petih razredov. Starejši dijaki preko socialnih omrežij raje ohranjajo prijateljstva, kot da bi sklepali nova. Iz anket izhaja tudi, da raba interneta pripomore k branju zlasti italijanskih e-knjig in izboljšanju znanja angleškega jezika, v manjši meri pa slovenskega. Dijaki so priznali, da bi se s težavo odrekli tehnološkim napravam; velika večina anketirancev je prepričana, da prekomerna raba socialnih omrežij privede do odvisnosti, kar je v nasprotju s podatkom, da nekateri med njimi rabijo mobilni telefon štiri in več ur dnevno. Drugi del ankete je bil posvečen astronomiji. Zlasti med fanti je zanimanje za astronomska odkritja dokaj razširjeno, kar je sicer tudi odraz stereotipnega mišljenja, na podlagi katerega naj bi bila astronomija predvsem moška zadeva. Petdeset odstotkov dijakov je sicer izjavilo, da bi radi potovali v vesolje, 58 odstotkov pa jih je prepričanih, da v vesolju obstajajo tudi druga živa bitja.