Stanku Radikonu v slovo

Za vse tiste, ki smo Stanka Radikona od bliže poznali, je bila minula nedelja žalosten dan. Vest o njegovi smrti je bila pretresljiva, čeprav ni bila nepričakovana. Dolge mesece je bil vztrajen boj z »zverino« v njem, kot mi je sredi maja, utrujen, a ne resigniran, pripovedoval na Gravnerjevi domačiji, kjer je kot predsednik goriške Kmečke zveze pozdravil ugledna gosta, slovenskega kmetijskega ministra in deželnega odbornika za kmetijstvo.
Stanka sem poznal že od mladih let, ko smo mladinci s Tržaškega pogosto zahajali na Goriško. Oslavje, kjer je imel Stanko svoj dom, je bilo že takrat sinonim za kakovostna briška vina, ki so bila v polnem vzponu. Stanko je bil kot mladinec aktiven predvsem v športu, kot talentiran napadalec je več sezon odigral v nogometnih društvih Cormonese in Juventina. Večkrat je kot član nogometne selekcije ZSŠDI igral tudi v republikah nekdanje Jugoslavije. Bil pa je prisoten tudi v drugih sredinah, tako v goriškem Mladinskem krožku, kot v odboru društva Naš Prapor, kjer ga najdemo v skupini, ki je po obdobju krize ponovno vzpostavila delovanje društva.
Stankova življenjska odločitev je prišla, ko se je sklenil posvetiti domačemu kmetijskemu podjetju na Oslavju, tradicionalni domovini briških vinogradnikov, ki so z leti zasloveli daleč po svetu. Ustvaril si je družino in z vztrajnim delom obnovil in razširil vinograde. Predelal je domačijo, ki je v osemdesetih letih postala znana tudi kot priljubljena turistična kmetija.
Stanko Radikon je bil rojen vinogradnik, nemiren duh v nenehnem raziskovanju. Nikoli ni bil povsem zadovoljen s svojo vinsko proizvodnjo, iskal je nove cilje in poti. Bil je pogumen in zaverovan vase, verjel je v tradicijo briških prednikov vinogradnikov. Obenem se je zavedal, da tak pristop ni brez tveganja. Nekoč mi je ob pokušnji v njegovi kleti dejal, da ga ne zanimajo nagrade in poveličevanja v medijih, njegov cilj je predvsem narediti tako vino, da bo čim bolj naravno in bo z njim imel zadoščenje. Soseda Joška Gravnerja je imel za zgled in navdih.
Ne da bi to iskal, je Stanko s svojimi vini začel nase pritegovati vse večjo pozornost. Njegova klet je postala cilj zvenečih imen, enologov, specializiranih novinarjev in vinskih poznavalcev, pogosto tudi različnih pomembnih javnih osebnosti, vse do ministrov. Nekatera njegova vina so v svetovnem merilu dobivala najvišje ocene in šla v svetovne anale. Za vse naj spomnimo na merlot letnik 1988, ki je med poznavalci še danes pravi mit.
Nekdo bi ob taki pozornosti lahko postal prevzeten, a to ni bil Stankov primer. Ostal je trden v svojih prepričanjih in zavezan svojim ciljem, vedno znova si je upal tvegati. Nikoli ni pozabil, da so Brda domovina rebule, bil je med ustanovitelji društva za njeno čezmejno ovrednotenje. Skupni čezmejni vinarski prostor je bil eden izmed njegovih pomembnih ciljev. Ob prepovedi rabe imena tokaj se je zavzemal za denominacijo jakot, s katero je sam poimenoval nekaj svojih letnikov.
Stanko je bil med pobudniki sonaravnega kmetijstva, iskal je poti za čim naravnejšo pridelavo grozdja in njegove predelave v vino. Na veronskem vinskem sejmu je vsako leto vzbujal pozornost s svojimi vini z dolgo maceracijo.
Velik doprinos je Stanko Radikon dal goriški Kmečki zvezi, katere predsednik je postal po smrti Ivana Humarja. Bil je odločen zagovornik kmetijskega razvoja in na več omizjih po potrebi tudi kritičen do pristojnih deželnih oblasti. Vzdrževal je tudi intenzivne čezmejne stike, bodisi v krajevnem kot tudi deželnem merilu. S svojo aktivnostjo in vztrajnim prizadevanjem je utrjeval ugled Kmečke zveze in širil prepričanje, da potrebuje naša skupnost močno stanovsko organizacijo slovenskih kmetov.
Da se ve, kdo je bil Stanko Radikon, je v teh dneh dovolj pogledati komentarje na spletu in v medijih. V več jezikih beležimo vesti, da je umrl eden od velikanov vinogradništva v Italiji in svetu, »poet naravnih vin«, človek, ki se je znal izogibati shemam in je prehiteval čas. Ob takih presežnikih bi se Stanko, kakršnega smo poznali, nasmejal. In vendar nam povedo, kako se je naš briški prijatelj, ki je od sebe izžareval dobrodušno simpatijo, znal dvigniti ne le iz povprečja, temveč do samih vrhov. Kar je zmogel narediti zase in za svojo družino, je naredil tudi za nas vse.
Pozdravljen, dragi Stanko, naj te briška opoka toplo sprejme v svoja nedrja, tako kot je bila velikodušna do tvojih vinogradov. Ženi Suzani, hčerkama Savini in Ivani ter sinu Saši, naj gre sočustvovanje Primorskega dnevnika.
Dušan Udovič

Kmečka zveza, SKGZ in Kulturni dom sklicujejo v počastitev Stanka Radikona žalno sejo, ki bo jutri (sreda) ob 18.30 v Kulturnem domu. Pogreb bo v četrtek ob 11. uri na pevmskem pokopališču.