Šakali raztrgali štiri osle

Letos so raztrgali štiri osle, ki jim je treba prišteti še 35 ovc iz prejšnjih let. Šakali povzročajo vse večje težave rejcem živine na doberdobskem Krasu.
Kot je Primorski dnevnik že poročal, je konec julija pet kmetij ustanovilo podjetniško navezo z dvojezičnim imenom <+corsivo>Kraška gmajna - Landa carsica<+tondo>. Vanjo so se vključile kmetije Kovač, Matej in Drejče iz Doberdoba, posestvo Kohišče iz Devina in vinarsko podjetje Castelvecchio iz Zagraja. Kmetovalci so združili moči v okviru projekta proti zaraščanju gmajne, ki so ga po večletnem prizadevanju začeli uresničevati letos. Ko so se lotili projekta, so jim svetovali, naj zaraščene površine najprej namenijo paši oslov. Sodelujoči kmetje so tako kupili 110 oslov, ki že nekaj časa pridno čistijo doberdobski Kras. Poleg oslov imajo še 51 krav in nekaj več kot šestdeset ovc. Naložba je bila za kmete kar precejšnja; vsak osel stane med 350 in 500 evrov, krave so dražje. Dela je seveda ogromno. Živino je treba redno nadzorovati in zanjo skrbeti; komaj je eno zemljišče popašeno, je treba z električnimi pastirji ograditi drugo. V zadnjih tednih imajo kmetje vse večje težave s šakali, ki so pokončali štiri osle.
»Prve šakale smo na doberdobskem Krasu začeli opažati pred kakimi desetimi leti, vendar takrat nam niso povzročali preglavic. Od leta 2009 do leta 2012 nismo zabeležili napadov na naše ovce, potem pa se je začelo. Od leta 2013 do lanskega leta so nam šakali raztrgali 35 ovc; imeli smo jih sto, zdaj nam jih je ostalo nekaj več kot šestdeset,« pravi Andrej Lakovič z doberdobske kmetije Kovač. Do napadov na drobnico je prišlo na gmajni med Doberdobom, Ronkami in Zagrajem. Pokončane ovce so od leta 2012 vsakič fotografirali, vzpostavili so tudi sodelovanje z raziskovalcem, ki je pripravljal diplomsko nalogo na Videmski univerzi. Z njegovo pomočjo in ob sodelovanju njegovega mentorja so opravili analizo sledi DNK-ja, ki so jih zveri pustile na pokončanih ovcah; dobili so tudi znanstveno potrditev, da gre za šakale. »Lani smo kupili dva maremanska ovčarja, ki čuvata ovce. Ob njuni prisotnosti so ovce na varnem, saj se jim šakali ne več približujejo,« pravi Lakovič in pojasnjuje, da so imeli s psoma kar nekaj dela, saj ju je bilo treba tako izučiti, da nista nevarna za ljudi. Komaj so rešili težave z ovcami, so se pojavile nove z osli, ki so jih v sodelovanju z ostalimi kmetijami kupili letos.
Čeprav so osli precej večji od ovc, se šakali znašajo tudi nad njimi; vedejo se ravno tako kot njihove afriške sorodnice hijene, ki jih videvamo v televizijskih dokumentarcih. Ko šakali opazijo mlajšega, starejšega ali kakorkoli oslabljenega osla, ga ločijo od ostalih in ga zatem utrudijo, dokler ne omaga in postane lahek plen. Lakovič pojasnjuje, da je pri plenjenju sodeluje po deset do dvanajst šakalov. Na doberdobskem Krasu naj bi jih živelo približno osemnajst; njihovo prisotnost opažajo tudi lovci, saj šakali plenijo tudi mlade srne in mladiče divjih prašičev. V zadnjih letih so pokončali nekaj glav živine tudi kmetiji na Polaču. Lakovič pojasnjuje, da so si v primeru ovc pomagali s psoma, zdaj bodo morali razmisliti, kako zavarovati osle; najbolj ogroženi so v nočnih urah, ko šakali izvedejo večino svojih napadov, tako da jih bo verjetno treba zapirati v prostor, ograjen z gosto mrežo. Deželo bodo vsekakor pozvali, naj vključi šakala na seznam velikih zveri, na katerem so zaenkrat le ris, medved in volk, saj bodo tako kmetje lahko zaprosili za odškodnino za vsako pokončano žival.
Kmetje pojasnjujejo, da so najbolj ogrožene mlade živali; pred kratkim se je skotil teliček, ki so ga s paše na gmajni takoj odpeljali na posestvo kmetije Lakovič pri Poljanah, saj je tam na varnem pred šakali. Podobno bodo morali storiti z oslički, ki se bodo skotili v kratkem, saj je več oslic brejih. Kmetje si seveda prizadevajo za varnost naraščaja, saj si želijo, da bi se oslički čim prej pridružili ostalim, ki s pašo prispevajo k vzdrževanju in ohranjanju značilne kraške gmajne.