Nekoč zelo moderna, danes turistični biser

Devetnajstega julija 1906 se je na solkanski most ob 16.20 pripeljal parni vlak s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom. Ob otvoritvi Bohinjske proge si je osebno ogledal mojstrovino, ki se še danes ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu. »Zlata doba Bohinjske železnice se je začela in končala s Francem Ferdinandom. On jo je odprl, z atentatom nanj v Sarajevu pa se je začela prva svetovna vojna in zaključilo se je obdobje, ki se ni več vrnilo. Meje so se spremenile, prometni tokovi so se preusmerili,« Matjaž Marušič iz operativne iniciative 110 let Bohinjske proge na kratko povzema vzpon in padec nekoč zelo pomembne in moderne železnice, ki je pomenila povezavo med srednjo Evropo in Jadranskim morjem. Zgrajena je bila med letoma 1900 in 1906. V italijanščini je poimenovana kot Transalpina, v slovenščini Bohinjska proga, vključuje pa 89 kilometrov dolgo Bohinjsko (Jesenice – Gorica) in 69 kilometrov dolgo Kraško progo (Gorica – Trst).
Da bi izvedeli, zakaj je proga sploh nastala, se je treba zazreti v evropsko zgodovino 19. stoletja. Leta 1846 je bila odprta proga od Gradca do Celja. »Gre za del južne železnice, s katero je avstrijska država želela povezati Dunaj s Trstom. Ko je bila južna železnica končana, je bila država v krizi in že leto po otvoritvi je bila prisiljena južno železnico prodati – privatizirati bi rekli danes,« pojasnjuje Marušič, ki ima kot velik ljubitelj te proge in tudi član Društva za Goriško-Bohinjsko progo njeno zgodovino v malem prstu.Kakšno vlogo pa ima ta železnica danes? Kot pomembna žila za tovorni promet bi težko konkurirala novi dvotirni elektrificirani progi iz Vidma proti Avstriji, kjer se dosega hitrosti do 180 kilometrov na uro, odgovarja Marušič. »Pa še ta proga je baje zasedena le okrog 30 odstotkov. Pri nas gre večina prometa čez Ljubljano in proti Jesenicam ali od Maribora proti Avstriji, Madžarski. Ta proga je nekje vmes. Če bi jo hoteli izkoristiti za sodoben tovorni promet, bi bilo treba ogromno vložiti, modernizirati ustroj proge, signalizacijo … Ta strošek se verjetno ne splača,« razmišlja Marušič, ki potencial Bohinjske proge vidi v turizmu, kar gre z roko v roki z regionalnim prometom, ki služi lokalnemu okolju. To dvoje se da sinergično povezati, je prepričan. Še zlasti zato, ker turizem pomaga pri večji funkcionalnosti za vsakdanje potrebe lokalnega okolja in tako omogoča tudi postopna vlaganja.
Prizadevanja za izboljšave na Bohinjski progi, ki slučajno sovpadajo z letošnjo 110. obletnico njene otvoritve, so se pričela lanske jeseni s sprejemom memoranduma, ki so ga podpisali župani 13 občin ob Bohinjski progi od Jesenic do Sežane in Ajdovščine. Nosilki pobude sta občini Tolmin in Bohinj, aktivnosti pa usklajuje in aktivno izvaja Operativna iniciativa 110 let Bohinjske proge. Po sestanku županov Bohinja in Tolmina ter poslanca Državnega zbora Matjaža Nemca z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem je Ministrstvo za infrastrukturo imenovalo dve neformalni delovni skupini, v kateri so vključeni predstavniki ministrstva, Slovenskih železnic, Direkcije RS za infrastrukturo, občin Tolmin in Bohinj ter Operativne iniciative 110 let Bohinjske proge. In prav na področju izboljšanja ponudbe za potniški promet so se tik pred letošnjo poletno sezono zgodili pomembni premiki: z delno odstranitvijo sedežev v enem od potniških vagonov so uredili dodaten prostor za prevoz koles, saj povpraševanje po tej storitvi strmo narašča, iz Nove Gorice je proti Bohinjski Bistrici pred nekaj tedni začel voziti avtovlak, v vseh potniških garniturah pa so namestili informacijske nalepke s shemo proge in postaj. Pred kratkim je v Solkanu zaživelo tudi novo postajališče.
Uradno odprtje bo v sklopu proslave ob 110. obletnici Bohinjske proge, ki bo predvidoma 3. septembra. Pokroviteljstvo nad dogodkom je prevzel slovenski predsednik Borut Pahor. (km)