»Na svetu je preko 35 milijonov sužnjev«

Kaj imajo skupnega tajski rakci, naša najljubša bombažna majica, hrana za hišne živali in mobilni telefon, ki ga vsak dan uporabljamo? Na prvi pogled prav nič, v resnici pa jih združuje sramotna in kruta resnica: suženjsko delo. Na to svetovno javnost že leta opozarja Američan Kevin Bales, univerzitetni profesor, vodilni preučevalec novodobnega suženjstva in aktivist. Bales je soustanovitelj organizacije Free the Slaves in avtor več knjig, med katerimi je Ljudje za enkratno uporabo, novo suženjstvo v globalni ekonomiji, ki je bila nominirana za Pulitzerjevo nagrado. Bales bo danes ob 17.30 gost goriškega festivala èStoria, pred srečanjem pa je pristal na pogovor za naš dnevnik.

Profesor Bales, suženjstvo je uradno prepovedano v vseh državah sveta, a še vedno obstaja. Kaj danes pomeni biti suženj?

Življenje v suženjskih razmerah se danes bistveno ne razlikuje od tega, kar je vedno bilo: človeka popolnoma nadzira druga oseba, ki prevlado ohranja s prevaro, grožnjami in nasiljem ter se svojega vpliva poslužuje zato, da sužnja izkorišča, na primer za delo, morda v spolne namene ali za prodajanje delov njegovega telesa. Temeljna značilnost suženjstva je, da s podrejeno osebo ravnamo kot z lastnino: to, kar je tvoja last, lahko kupiš ali prodaš, lahko jo uporabljaš ali zlorabljaš, pa tudi uničiš, če se ti zljubi.

V kakšnih oblikah se pojavlja novodobno suženjstvo in koliko ljudi živi v teh razmerah?

Če upoštevamo ozko opredelitev tega pojma, je na svetu preko 35 milijonov zasužnjenih ljudi. O razširjenosti suženjstva lahko bralci več izvejo iz raziskave Indeks globalnega suženjstva. Poznamo različne oblike suženjstva, od dednega do začasnega in od spolnega do delovnega, kriminalci pa odkrivajo vedno nove oblike izkoriščanja ljudi: njihov skupni imenovalec so popoln nadzor, nasilje in eksploatacija.

Je suženjstvo v globalnem svetu naraščajoč pojav?

Nimamo podatkov, ki bi kazali na porast suženjstva. Vemo pa, da je število sužnjev v primerjavi s celotnim svetovnim prebivalstvom nizko. Če je na planetu, na katerem živi 7,3 milijarde ljudi, okrog 35 milijonov sužnjev, je to gotovo najnižji odstotek zasužnjenega prebivalstva doslej. Tudi 150 milijard ameriških dolarjev, ki jih po naših ocenah kriminalci vsako leto zaslužijo s suženjstvom, predstavlja le delček svetovnega gospodarstva. Suženjstvo torej ostaja, ampak glede na to, da je prepovedano v vseh državah in skoraj vsakdo soglaša z njegovo dokončno odpravo, je potisnjeno na temen in umazan rob naše družbe. V številnih pogledih je suženjstvo na robu izginotja – le izriniti ga moramo.

V svoji zadnji knjigi »Blood and Earth« (Kri in Zemlja), govorite o povezavi med suženjstvom in degradacijo okolja. Kaj imata skupnega?

Po vsem svetu so bili sužnji prisiljeni sekati zaščitene gozdove ali izkopavati rudnine na zaščitenih območjih. Kriminalnim sužnjelastnikom ni nič bolj mar za okolje kot jim je za človeška življenja, zato izkoriščajo sužnje za plenjenje zemeljskih virov. To uničevanje podpira svetovni trg blaga, ki so ga sužnji prisiljeni proizvajati: minerale za izdelavo mobilnih telefonov in računalnikov, ribe, hrano za hišne živali, zlato, les in veliko drugih stvari, ki jih mi kupujemo in uporabljamo. Vse to skupaj predstavlja veliko grožnjo za okolje. Drugače povedano, če bi bilo suženjstvo država, bi imela kakšnih 35 milijonov prebivalcev in bruto domači proizvod Angole.
V svetovnem merilu bi bila majhna in revna država, hkrati pa tretja največja proizvajalka CO2: s proizvodnjo, ki bi znašala 2,54 milijarde ton, bi zaostajala le za Kitajsko, ki v ozračje izpusti 7,03 milijarde ton ogljikovega dioksida, in ZDA, ki proizvedejo 5,46 milijarde ton CO2.
Ti podatki pa so prej vir upanja kot obupa: suženjstvo je nezakonito v vseh državah in ni vprašljivo, kot je včasih obravnava podnebnih sprememb v manj razvitih državah. Za razliko od fosilnih goriv je drevesa mogoče ponovno posaditi in jim omogočiti, da znova začnejo čistiti zrak. Ob tem je osvobojene sužnje mogoče plačati, da obnovijo gozdove, ki so jih prisilno uničili. Stroške bi lahko krili z ogljikovimi krediti, prodanimi na podlagi uskladiščenega ogljika iz novih gozdov. Podrobno preučevanje suženjstva in podnebnih sprememb je odprlo nove možnosti, da oboje omejimo.