V Kidričevem pri Ptuju tabla v spomin na begunce

Pred dnevi se je v Kidričevem pri Ptuju mudila delegacija Društva soška fronta 1915-17 iz Nove Gorice in goriškega Kulturnega doma. Namen obiska je bil nadaljevanje pogovorov s krajevnimi občinskimi oblastmi in zgodovinskimi krogi glede nameravane postavitve spominske plošče slovenskim beguncem, ki so tam bivali v obdobju med leti 1918-1922.
Po koncu prve svetovne vojne in po razkroju Avstro-Ograske so se tisoči beguncev iz Posočja znašli v hudem precepu. Avstrija jih je izganjala iz nove države, domov pa še niso mogli, ker je bila Goriška povsem uničena. Mnogi se niso hoteli vrniti na Primorsko, ki so jo medtem že zasedli Italijani. Kje torej najti zatočišče za tisoče ljudi brez vsega? Začasna vlada v Ljubljani se je odločila, da več tisočem ljudem dodeli bivališča v velikem barakarskem naselju, ki je bilo na razpolago v Strnišču, današnjem Kidričevem. Tam sta med vojno delovala avstro-ogrska vojaška bolnica in taborišče za ruske ujetnike. Konec leta 1918 so barake ostale proste in bile kot za nalašč za sprejem goriških beguncev, ki so tam bivali več kot dve leti. Njim so se pridružili tudi ljudje z Goriškega, ki niso hoteli živeti v Italiji.
Pred časom so nekateri Goričani opazili, da v Kidričevem ni nobene spominske plošče, ki bi mimoidoče opozarjala, da je tam našlo zatočišče veliko goriških sonarodnjakov. Na dan so pred kratkim iz arhivov prišli podatki, da se je v begunskem taborišču v Strnišču rodilo več desetin otrok, umrlo je več ljudi, pa tudi porok je bilo kar nekaj. Pobudnikom za postavitev obeležja, ki bi namestitev vključili tudi v projekt Kulturnega doma Bunker 1915-1918, se je torej zdelo prav, da bi se ob stoletnici dogajanja spomnili na rojake, ki so na Dravskem polju zaključevali svoj večletni begunski križev pot. Z županom občine Kidričevo in odgovornimi pri tamkajšnjem zgodovinskem združenju so vzeli v pretres razne možnosti, da bi našli najprimernejše mesto za postavitve plošče. Vsi so se strinjali, da bi najbolj prišel v poštev lepo urejen spominski park sredi mesta, kjer je med vojno bilo vojaško pokopališče. Baje so na tem pokopališču pokopavali tudi umrle ruske ujetnike, po vojni pa še umrle begunce. Ploščo naj bi namestili na steno kapelice, ki so jo sredi pokopališča postavili leta 1916 in so jo pred leti restavrirali.
Pogovori se bodo nadaljevali v naslednjih mesecih, ko bo padla končna odločitev glede mesta in datuma postavitve obeležja; zatem bo stekla priprava primerne slavnostne prireditve ob njegovem odkritju.