»Sukanca ne moreš kupiti preko ekrana«

Izgubili ste srajčni gumb. Vašim najljubšim kavbojkam se je zadrga izrabila. Potrebovali bi bombažni sukanec za obrobitev namiznega prta in našitek za prekritje preluknjane športne jope. Potemtakem obstaja možnost, da ste se že spraševali, kam po vse te malenkosti. Rešitev lahko poiščete v Rejčevi ulici v središču Nove Gorice. Tu že dvajset let posluje Trgovina Alenka.
»Gre pravzaprav za pozamenterijo,« - to je pravi knjižni izraz za trgovino z drobnimi tekstilnimi izdelki za obrobljanje, okraševanje in krpanje oblačil - pojasnjuje 41-letna upraviteljica in lastnica prodajalne Alenka Černic iz Gabrij pri Sovodnjah. Glede na to, da je bila ena izmed prvih zamejk (beri: goriških Slovenk), ki se je odločila, da na poslovno pot stopi v Sloveniji, je njena poklicna izkušnja še posebno zanimiva.
»Po trgovski izobrazbi in krajši delovni izkušnji v trgovini se je porodila zamisel o odprtju trgovine v novonastali Sloveniji. Pogoja za odprtje obrata sta bila slovensko državljanstvo in nostrifikacija diplome.
Nekako tako sem se preselila v Novo Gorico in si "ob bazenu" omislila trgovino.
To je bila takrat ena izmed prvih trgovin v Reječevi ulici nasploh,« se spominja Černičeva, ki se je v prvih letih poslovanja morala soočati s tranzicijskim računovodstvom. »Leta 1995 je Slovenija še nekako prehajal iz liberalno-socialistične ureditve v tržno gospodarstvo: prometni davek je zamenjal davek na dodano vrednost, ob tem pa je bilo treba vse blago, ki sem ga uvažala, predvsem iz severne Italije in Češke, ocariniti. Postopek je trajal. Carina (med 10% in 50%) je znatno vplivala na ceno končne prodaje posameznega artikla.«
Zaradi povečanega obiska Alenkinega asortimenta trakov, vrvic, sponk in vse ostale ponudbe je prišlo do novega pomembnega poslovnega koraka. »Pred desetimi leti sem se preselila v sedanje prostore, ki se v pritličju stanovanjskega bloka razprostirajo na približno sto kvadratnih metrih,« razlaga Černiceva. Z aktualno finančno in gospodarsko krizo je poslovanje otežkočeno. Ali k temu v praksi pripomore tudi zakonodaja in poslovni pravilniki posameznih (evropskih) držav? Je v Sloveniji poslovanje malega trgovca v primerjavi s sosednjo Italijo preprostejše? Alenkine izkušnje na tem področju so sledeče: »Trgovina je registrirana kot samostojno podjetje.
Težko bi trdila, da je italijanska poslovna zakonodaja slabša ali obratno.
Obratovalni stroški so podobni. Morda je mali trgovec v Sloveniji podvržen še nekaterim dodatnim obveznostim: držati moram evidenco materialnega poslovanja in potom dospelih faktur sprotno vrednotiti zaloge.«
Trg se danes zelo hitro spreminja. Ponudbo je treba nenehno dopolnjevati in prilagajati povpraševanju. Kljub vsemu pa Alenkino trgovino obiskujejo pretežno osveščeni kupci - stranke predstavljajo tudi vrtci, šole, društva in kulturne ustanove, - ki točno vedo kaj iščejo in ki jim za veleblagovnice, kitajsko konkurenco in spletne nakupe ni mar. »V nakupovalnih središčih gre zgolj za prodajo zaključenih tekstilnih izdelkov iz velike proizvodnje.
Ta se s predelavo metraže in krojaško obrtjo sploh ne ukvarja. Kitajska ponudba artiklov zaenkrat še ne dosega našega standarda kakovosti. Glede internet prodaje pa sem zamisel o izdelavi spletne strani opustila: debelino in barvo sukanca težko izbereš preko ekrana, saj mora njen sijaj sovpadati z barvo tkanine,« razlaga Černiceva in obenem poudarja: »Žal se z ročnim delom in krojaštvom ukvarja vedno manj ljudi. V Ajdovščini so šiviljsko šolo že pred leti zaprli.«
Ne glede na vse, ekipa specializirane Trgovine Alenka - poslovalnica zaposluje še dve trgovski pomočnici s šiviljsko izobrazbo - vztrajno nadaljuje po svoji uspešni poslovni poti. V Alenkini trgovini boste našli prav vse: od najdrobnejše šivanke pa do slona … tistega v uokvirjenem gobelinu.