»Zakaj gre voda v Gorico po tako nizki ceni?«

Vodarna Mrzlek je bila v tridesetih letih minulega stoletja zgrajena še pod italijansko oblastjo za potrebe Gorice. Osrednji in severni del Gorice se več kot osemdeset let kasneje še vedno oskrbuje z vodo iz Mrzleka, tako je bilo namreč določeno v sporazumu med tedanjo jugoslovansko in italijansko vlado leta 1979. Toda, kot je na zadnji seji novogoriškega mestnega sveta opozoril svetnik Anton Harej (NSi), kubični meter vode prodajo v Gorico po znatno nižji ceni kot jo zaračunajo za novogoriške uporabnike. »Zakaj torej našo vodo prodajamo čez mejo po tako nizki ceni?« je zanimalo svetnika. Pri novogoriški družbi Vodovodi in kanalizacija pojasnjujejo, da je omenjeni sporazum med Jugoslavijo in Italijo slovenska vlada ratificirala leta 1992 v skladu z Aktom o notifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije z Italijo ter da je torej tudi Slovenija zavezana Gorico oskrbovati s pitno vodo. Sporazum določa, da mora upravljavec vodovodnih sistemov na slovenski strani, to je podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica zagotavljati ustrezno letno količino pitne vode za potrebe mesta Gorica iz vodnega vira Mrzlek. Iz črpališča nad Sočo se na leto prečrpa pet milijonov kubičnih metrov vode, od tega gre 2 milijona kubičnih metrov v Gorico.
»Dobavo pitne vode iz Slovenije za oskrbo občine Gorica z vodo ureja meddržavni sporazum, ki je bil podpisan dne 9.5.1979 med Republiko Italijo in Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo. Sporazum določa način usklajevanja cene na podlagi indeksa rasti cen električne energije ter povprečnega indeksa rasti osebnih dohodkov oziroma cen delovne sile v gradbeništvu,« so pojasnili na podjetju Vodovodi in kanalizacija. Cena je bila določena na podlagi analize stroškov črpanja in čiščenja surove vode ter transporta pitne vode iz vodarne Mrzlek do državne meje po magistralnem transportnem vodu v skupni dolžini skoraj osmih kilometrov. V podjetju Vodovodi in kanalizacija razliko cene oskrbe z vodo Gorice in Nove Gorice pojasnjujejo takole: »Potrjena cena za oskrbo občine Gorica je 0,25 evra za kubični meter. Cena vode - vodarina za oskrbo mestne občine Nova Gorica je 0,81 evra. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je določila, da se vodno povračilo v vrednosti 0,11 evra doda k vodarini, tako da je končna skupna cena 0,92 evra.« K temu dodajajo še naslednje pojasnilo: v skladu z določbami omenjene uredbe novogoriško podjetje Vodovodi in kanalizacija kot posebno storitev izvaja prodajo vode goriški družbi Irisacqua. Ker se torej del javne infrastrukture (zajetje Mrzlek in transportni vodovod do državne meje) uporablja za izvajanje posebnih storitev, se na uporabnike javne infrastrukture ne prenese celotne najemnine, ampak se del najemnine financira iz teh posebnih dejavnosti. »Leta 2007 je bila podpisana pogodba o oskrbi občine Gorica z vodo glede maksimalne količine odvzete vode tako, da odvzeta voda za občino Gorica ne ogroža normalne oskrbe potrošnikov na slovenski strani,« zagotavljajo v omenjenem novogoriškem podjetju, ki sodeluje v medregijskem projektu Drinkadria (gre za program Ipaadriatic, ki združuje sedemnajst partnerjev iz osmih držav), ki tudi obravnava čezmejne vodooskrbne sisteme. Naloga projekta je določiti ustrezne mehanizme upravljanja z obstoječimi čezmejnimi vodnimi viri. »Načrtuje se oblikovanje standardnih pogodb za čezmejno oskrbo z vodo, kjer bosta obe pogodbeni stranki ustrezno zavarovani, kar je temelj za dolgoročno stabilno čezmejno oskrbo s pitno vodo. Poleg cene se bodo določila tudi merila izvajanja storitve oskrbe,« napovedujejo v podjetju.
Kot je včeraj za Primorski dnevnik pojasnil direktor podjetja Vodovodi in kanalizacije Miran Lovrič pri tem ne gre za spremembo cene vode za Gorico, temveč za dolgoročni projekt glede oskrbe z vodo tudi v ostalih čezmejnih primerih in za določanje skupnih pogojev v izogib morebitnim bodočim težavam pri oskrbi z vodo.