Šakal? Kje pa, navaden pes!

Da mu je to uspelo, je napovedal Giovanni Tel, predsednik živinozdravniške zbornice iz goriške pokrajine, ki naj bi samca zlatega šakala fotografiral v Gabrjah, pri Sovodnjah, kjer Tel tudi živi. Žival je opazil na dvorišču gabrske domačije, ko si je za priboljšek privoščila kokoš. »V sosedovem kokošnjaku sem zaslišal močan hrup in kokodakanje. Približal sem se in nedaleč od brega Vipave opazil mladega šakala, ki je kakih dvajset metrov stran od mene v gobcu držal črno kokoš,« je povedal in dodal, da ima žival na vesti vsaj še druge tri kokoši v vasi. Poslal nam je fotografiji, ki smo ju z njegovo pripovedjo objavili tudi na našem dnevniku.
Posnel ju je s starim mobilnikom, zato je njuna kakovost slaba, vendar še vedno dovolj dobra, da živinozdravnikovi pripovedi oporeka Miha Krofel z biotehniške fakultete na Univerzi v Ljubljani, specialist, ki na temo prostoživečih živali in še zlasti šakala mu v Sloveniji morda ni para. »Strinjam se z oceno italijanskih biologov, da v tem primeru ni šlo za šakala, ampak za domačega psa. Na fotografijah se dobro vidi uniformno črni hrbet živali, kar pa se pri zlatem šakalu nikoli ne pojavlja (medtem ko je to pogosto pri psih). Tudi sicer se proporci fotografirane živali, ki napada kokoš, ne skladajo z videzom šakalov,« nam je sporočil Krofel in za primerjavo poslal nekaj fotografij šakalov, ki jih je posnel med svojimi raziskavami na tej vrsti.