Kriminalne združbe »poslujejo« predvsem tam, kjer se ne strelja

Italijanski pisatelj in novinar Roberto Saviano je danes gost prireditve èStoria. V Verdijevem gledališču je danes dopoldne nagovoril višješolce, popoldne bo v Herodotovem šotoru v Ljudskem vrtu predaval na temo Branje, upor zlu, pred tem pa mu bodo izročili nagrado Friuladria.

Za razliko od vaših predhodnikov boste honorar za nagrado Friuladria namenili projektu za dijake srednjih šol. Čemu takšna odločitev?

Za to sem se odločil, ker mislim, da je treba investirati v mlade. Pogovor z njimi je namreč edini način, da poskusimo spremeniti našo prihodnost.

Izhodišče za srečanje s študenti je bila vaša knjiga ZeroZeroZero, ki govori o kokainu in trgovanju z mamili. Tudi pri nas, na italijansko-slovenski meji, časopisi večkrat poročajo o aretacijah manjših razpečevalcev in o zaplembah mamil. Na prvi pogled gre za nepovezane dogodke, ki se ne tičejo tistih, ne uživajo drog. Vi pa trdite, da je trgovanja z mamili, posebno kokaina, stvar vseh nas.

Tako je. Kriminalne združbe »poslujejo« predvsem tam, kjer človek ne pričakuje njihove prisotnosti. Tam kjer se ne strelja in kjer prevladuje molk. Tam kjer sile javnega reda nimajo v svojem DNK-ju boj proti organiziranemu kriminalu, ker so prepričane, da živijo in delajo na »čistih« in imunsko zaščitenih območjih.

V Furlaniji-Julijski krajini na srečo nismo priča streljanju med kriminalnimi združbami, Državni protimafijski oddelek pa ocenjuje, da je mafija navzoča tudi pri nas. Kako preprečiti takšne kriminalne infiltracije?

Prav to sem hotel povedati. Kjer se ne strelja, se kriminalci vedejo drugače. Na severu Italije ne izstopa vojaški, temveč gospodarski element. Navedem vam primer. Podjetja v težavah, ko se ne morejo več zanašati na bančna posojila, se zadolžujejo pri mafijskih klanih, ki s časom postanejo njihovi lastniki. Tako nastaja sistem podjetij, ki so na videz »čista«, v resnici pa so neke vrste »pralnice« za organizirani kriminal.

Nekaj let nazaj vam je skesanec Maurizio Prestieri povedal, da je bila Slovenija sredi prejšnjega desetletja neke vrste raj za kamoriste. Novica je dvignila veliko prahu. Ste dobili potrdila, da je bilo res tako?

Prestieri je omenjal Slovenijo v zvezi z ubežništvom Paola Di Laura, vodjo zelo močnega kamorističnega klana iz Secondigliana. »Ciuruzzo o milionario« je za neko obdobje svojega ubežništva izbral prav Slovenijo. To so bila zlata leta klana Di Lauro, ki je skupaj s Kalabrijci nadzoroval promet kokaina v Italiji in v polovici Evrope.

Zakaj so kamoristi odhajali v tujino?

Vodje kriminalnih združb so se odločili za tujino, ker je Neapelj zaradi prelivanja krvi zanje postal nevaren. Zato so začeli gledati na Slovenijo kot na neke vrste raj, kjer so se lahko premikali s svojimi potnimi listi. Za razliko od Francije in Nemčije, kjer so se morali posluževati ponarejenih dokumentov. V Sloveniji je tamkajšnja civilna družba po mnenju Prestierija doživljala zgodbe o kriminalu kot zelo oddaljene. In prav zaradi tega se je bilo lažje »približati« institucijam in jih podkupiti.

Pred kratkim ste opozorili, da so na kandidatnih listah, ki v Kampaniji podpirajo predsedniškega kandidata Vincenza De Luco, ljudje, ki so vezani na kamoro. Mislite, da politika podcenjuje organizirani kriminal?

Tako je. V volilni kampanji (žal ne v Kampaniji) navadno izkoriščajo boj proti mafijam za pridobivanje volilnega konsenza. Dogaja se, kar je svoj čas trdil Silvio Berlusconi: kdor govori o mafijah obrekuje državo. Molčijo tudi tisti, ki bi morali o tem spregovoriti.

V dnevniku Repubblica ste objavili zgodbo novinarja, ki je izgubil službo na ukaz vodje neke kriminalne združbe. Kdaj novinarji ali knjige (primer Gomorre) postanejo nevarni?

Novinar Enzo Palmesano, kot so ugotovili sodniki, je bil odpuščen od časnika Corriere di Caserta na zahtevo vodje kriminalne združbe Vincenza Lubrana. Časopis sodi v grupo Libra skupaj s časnikom Cronache di Napoli, ki me je prijavila zaradi plagiata. Dnevnik je odpustil novinarja ne zato, ker bi lagal, temveč zato, ker je bil moteč za Lubrana. Novinar, knjiga in članek postanejo nevarni, ko govorijo resnico, predvsem pa takrat ko to resnice ne posredujejo le nekaterim, temveč širši javnosti, ki ne bi smela biti obveščena in bi morala še dalje živeti v nevednosti. Corriere di Caserta je prodajal več izvodov prav zaradi Palmisanovih reportaž.

In to je bil razlog za njegovo odpustitev?

Več izvodov pomeni več informacije in večjo osveščenost v boju proti organiziranemu kriminalu. Palmesana so odstranili iz uredništva, ker je ustvarjal tisto vrsto informacije, ki pomaga, da ljudje postanejo svobodni.