Na ogled tudi cesarska zastava, ki je plapolala na goriškem gradu

Na gradu Kromberk so letošnji osrednji razstavi dali naslov »Sem puško zagledal in jokat začel«; večji del je posvečena 96. pehotnemu polku iz Karlovca na soški fronti. »To pa zaradi tega, ker gre za skupno sodelovanje med Goriškim muzejem in Gradskim muzejem Karlovac,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnil Davor Kernel, višji kustos Goriškega muzeja in avtor omenjene razstave, ki zaokroža pred tremi leti začeto sodelovanje med muzejema in bo v Kromberku na ogled do maja prihodnjega leta.
Karlovški 96. pehotni pešpolk, ki je štel med 3.000 in 4.000 mož, je na področje slovenskega Krasa, natančneje v Kostanjevico, prišel 15. julija 1915. Po tem je sodeloval praktično v vseh soških bitkah. Že čez nekaj dni je doživel ognjeni krst v bojih na Debeli griži. »Izgube teh dveh bataljonov so bile strahotne: 13 častnikov in 600 vojakov. Kljub vsemu italijanski armadi ni uspelo zavzeti Debele griže. Te boje imenujejo tudi Pekel na Doberdobu ali Boj za Sveti Mihael,« pojasnjuje Kernel. Za časa tretje, četrte in pete soške bitke so se pripadniki tega polka borili na kraškem bojišču, zlasti na področju Sel na Krasu, Korit na Krasu, v okolici Doberdoba in Tržiča. Od Cerja pa vse do Fajtega hriba so potekali za časa sedme, osme in devete soške bitke zelo hudi boji. Na tem področju se je v tem času nahajal tudi 96. pehotni polk iz Karlovca, ki je branil položaje severno od Cerja, med reko Vipavo in Cerjem. Po umiku na Komenski kras so bataljone 96. pehotnega polka vključili v 55. pehotno brigado skupaj s slovenskimi vojaki celjskega 87. pehotnega polka. Zlasti v sedmi soški bitki, v okolici Lokvice in Nove vasi, je imel 96. polk izredno veliko število žrtev, navaja Kernel.
»Konec novembra 1916 so na položaje med Staro Goro in Markom prišle enote 96. pehotnega polka iz Karlovca. Na teh položajih so ostale od desete soške bitke do preboja pri Kobaridu. Njihovo zaledje je bilo v Črničah. 31. januarja 1917 se polk odšel v Užiče, v zaselek blizu Oseka. Svoje junaštvo so pokazali zlasti s tem, da so svoje položaje obdržali do konca bojev ob Soči. Njihove žrtve v deseti soški bitki 1917 na tem območju so bile ogromne: 800 ranjenih, 200 mrtvih in okrog 40 ujetih,« našteva avtor razstave.
V enajsti soški bitki so zabeleženi boji na črti Sv. Katarina - Markov hrib - Panovec, v katerih so se borile enote tega polka. »Njegovi pripadniki so bili tudi tisti, ki so v dvanajsti soški bitki prvi prišli v Gorico in ob 1 uri in 45 minut, 28. oktobra 1917 izobesili cesarsko zastavo na goriškem gradu, darilo prebivalcev Črnič. Kljub umikanju in premeščanju vojske, so ostanki oziroma deli 96. pehotnega polka iz Karlovca ostali v Črničah še januarja in februarja 1918. Njihova naloga je bila straža pred bolniškimi barakami na poljanah,« zaključuje Kernel oris vloge 96. pehotnega polka iz Karlovca na naših tleh.
Razstava, posvečena možem, ki so se borili znotraj te vojaške enote, je, kot rečeno, razdeljena na štiri sklope, vsak se nahaja v svojem prostoru. Prvi je zasnovan kot del vojašnice iz Karlovca, od koder obiskovalca pelje pot skozi prostor, kjer je razstavljeno orožje s simulacijo skladišča, v osrednjem delu je predstavljena logistika: osrednja eksponata sta originalen steber žičnice iz Predmeje ter originalen univerzalen Avstro-Ogrski voz, ki so ga uporabljali bodisi za prevoz različnih dobrin, v primeru, da je imel platno pobarvano v belo in označeno z rdečim križem, tudi za prevoz ranjencev. Zadnja postaja razstave je posvečena predstavitvi zgodbe 96. pešpolka iz Karlovca. »Najpomembnejši eksponat sobe je originalna zastava tega polka, ki jo je posodil Hrvatski povijesni muzej iz Zagreba,« pristavlja Kernel. Večina eksponatov je sicer iz Goriškega muzeja, del pa so prispevali tudi zasebni zbiralci. Ob razstavi je izšel tudi vsebinsko bogat katalog s popisom razstavljenih eksponatov.