Mir ni samoumeven

»Obletnice dveh svetovnih vojn opozarjajo človeštvo, naj probleme rešujemo mirno, preden bi bilo spet prepozno. Svarila sama po sebi sicer ne zaležejo. Vendar so dovolj zgovorna, če jih hočemo upoštevati. Odgovornost do varne prihodnosti naših otrok nam nalaga, da jih moramo upoštevati. Vsako ravnanje, ki jemlje mir za samoumeven, ta mir neposredno ogroža,« je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor dejal na skupnem trgu Gorice in Nove Gorice, kjer je danes potekala slovesnost ob zaključku projekta Pot miru - Via di Pace, ki povezuje celotno slovensko-italijansko območje, čez katerega je v času prve svetovne vojne potekala soška fronta. Dogodka so se udeležili številni predstavniki oblasti iz Italije in Slovenije, nagovorom in koncertu pa je prišla prisluhnit tudi večstoglava množica občanov, ki je ob zaključku prisrčno zaploskala Vladu Kreslinu, Antonelli Ruggiero, glasbenikom in otroškemu pevskemu zboru, ki je pel na Vecchietovem mozaiku.
Pahor je v svojem slavnostnem nagovoru izpostavil, da mora bito mir »čas nenehnega in vsestranskega prizadevanja za njegovo trajnost in čvrstost. Ker ni le stvar državnikov in ne generalov, tudi ne more in ne sme biti samo v njihovih rokah. Je stvar vseh nas. Pot miru, ki jo danes slovesno odpiramo, na zelo žlahten način vabi, da to pravico in odgovornost dojamemo tudi na zelo osebni ravni,« je povedal Pahor.
Italijansko stran je zastopal Franco Marini, predsednik zgodovinsko-znanstvenega odbora za obeležitev obletnic nacionalnega pomena pri predsedstvu vlade, po katerem je imel dogodek na Trgu Evrope-Transalpini velik kulturni in simbolični pomen. »Tam, kjer so se pred enim stoletjem mladi in najmlajši bojevali in padli, vsak pod svojo zastavo, tam, kjer sta kri in smrt popolnoma nadvladovali cela tri leta, si danes naši dve državi odločno želita, da lahko ravno te kraje prehodimo in prehajamo z mislijo, da se to, kar se je zgodilo, ne bo več ponovilo,« je dejal Marini in poudaril: »Danes tu ne častimo vojne, ampak spomin na ogromno število mladih, ki so padli v teh krajih, kjer se je prelomila zgodovina človeštva. Zato mi je bolj kot glagol “slavimo” všeč beseda “spominjamo se”: spominjamo in poklanjamo se padlim, in to vsem, kar je velik korak, ki ga je znala narediti Evropa.«