Maria Fux s plesom pomaga ljudem

S plesom pomaga ljudem, da se soočijo s svojimi travmami, da pridobijo na samozavesti, da se vključijo v družbo. Med njenimi tečajniki so gluhe in slepe osebe, otroci in mladi z Downovim sindromom, ljudje s fizičnimi težavami in psihičnimi motnjami. Maria Fux se ne zmeni za njihov zunanji izgled, še manj za njihov socialni status; ne zanima je, od kod prihajajo, kdo so in česa si pravzaprav želijo. Vse to ona razume, ko jih opazuje med gibanjem in plesom. Zatem jih uči prisluhniti ritmu, ki ga vsak ima v sebi; ritmu, ki ti omogoči, da plešeš tudi brez glasbe. Kot list na veji, ki za gibanje potrebuje edinole veter.
V sredo so v goriškem Kinemaxu predpremierno predvajali film Dancing with Maria; kot smo že poročali, gre za dokumentarec, preko katerega doberdobski režiser Ivan Gergolet odkriva življenje Marie Fux, plesalke in koreografinje iz Buenos Airesa, ki pri 93 letih še vedno vodi delavnice plesa in plesne terapije. S filmom se je Gergolet septembra lanskega leta udeležil Tedna kritike na beneški Mostri, kjer si je prislužil nagrado Civitas vitae.
»Priznati moram, da občutim skoraj več treme danes kot pa lani v Benetkah. Tega res ne razumem, saj sem danes pravzaprav doma. Zadovoljen sem, da lahko z vami praznujemo izid filma, kar je izreden rezultat, saj dokumentarni filmi nimajo lahkega življenja - še zlasti ne v Italiji. Posebno zahvalo izrekam Igorju Prinčiču, ki je film produciral, in Giuseppeju Longu, ki je poskrbel za organizacijo današnjega večera,« je na sredini projekciji filma povedal Gergolet in pojasnil, da se je film začel rojevati leta 2010. Takrat je Ivan pospremil v Buenos Aires svojo ženo Martino Serban, ki se je udeležila delavnice Marie Fux. »Takoj sem začutil, da gre za izredno osebnost. Zaradi tega sva si z ženo želela posneti intervju, ki bi ga hranila za zasebni spomin. Marii sem se takrat zlagal; rekel sem ji, da delam za RAI in da bi jo rad intervjuval. Takoj je pristala in mi spregovorila o svojem delu. Gradivo sem zmontiral v triminutni video; nekaj mesecev kasneje sem ga pokazal Igorju Prinčiču, ki se je takoj navdušil nad njim in poudaril, da lahko iz njega nastane film,« je povedal Gergolet. Po njegovih besedah je Maria Fux takoj sprejela ponudbo o snemanju filma. »Vendar je tudi opozorila, da hoče biti aktivno vključena v njegovo pripravo. Sledila je montaži, si ogledovala posnetke ... Povedati je tudi treba, da je Maria velika filmska navdušenka. V kino se odpravlja tri do štirikrat na teden, tako da je bilo delo z njo zelo zanimivo. Edino Maria ni pričakovala, da bo za pripravo filma potrebnega toliko časa; na koncu so se nabrala skoraj tri leta trdega dela, ki je vsekakor obrodilo dobre rezultate. Od Benetk naprej so film povsod izredno dobro sprejeli; tudi sama Maria je nad njim navdušena, v filmu prepozna samo sebe, kar je meni v posebno zadoščenje,« je razložil Gergolet. V njegovem filmu izstopa tudi avtorska glasba, ki jo je napisal Luca Ciut.
Film je torej končno v dvoranah, nedvomno je vreden ogleda; v Argentini ga bodo distribuirali junija, zanj se že zanimajo tudi v drugih latinskoameriških državah, kjer je Maria Fux izredno poznana in cenjena.