Pozor na goljufe s sadjem in zelenjavo

Na Goriškem in v bližnjih pokrajinah so ponovno na »delu« goljufi s sadjem in zelenjavo, o katerih je Primorski dnevnik že poročal jeseni. Decembra so se potikali po Štandrežu, v prejšnjih dneh pa so našega bralca opeharili v Miljah. V obeh primerih so se malopridneži pripeljali z vozilom Fiorino, v prtljažniku pa so imeli več zabojev pomaranč, mandarin in zelenjave, ki so se jih znebili z dobičkonosno zvijačo. Prizorišče prve goljufije je bil štandreški trg, ki mu domačini pravijo Pilošče. Zakonca sta se pripeljala z avtomobilom in parkirala pred Budalovim domom; žena je izstopila in se za krajši čas oddaljila, mož pa jo je čakal v vozilu. Medtem ko se je pogovarjal po telefonu, je opazil, da je tik za njegovim avtom ustavil moder Fiorino, v katerem sta bila moška srednjih let. Eden ga je pozdravil in se začel z njim pogovarjati, ravnal je, kot da ga dobro pozna. Sogovornika je najprej zmedel z besedami, nato pa mu je dal pokusiti pomarančo in dejal, da mu želi podariti nekaj sadja in zelenjave. Ne da bi počakal na odgovor, mu je v avtomobil naložil dva zaboja mandarin, jabolk, krompirja in kumaric ter mu nato dal razumeti, da pričakuje nekaj v zameno. Medtem se je vrnila tudi žena: zakonca sta sklenila, da mu bosta dala pet evrov, imela pa sta le bankovce po deset evrov. Moški je dejal, da jima bo vrnil razliko, ko je imel denar v roki, pa je skočil v Fiorino in se s pajdašem odpeljal.
Precej dražje pa je bilo sadje, ki ga je naš bralec iz Laškega pred tremi dnevi kupil na nekem parkirišču v Miljah. »Sedel sem v avtomobilu, ko sta se mi približala mlajša moška. Po naglasu sodeč, sta bila iz južne Italije. Eden me je nagovoril, kot da bi se poznala. Omenil mi je svojega očeta Antonia, ki me že dolgo ni videl, in mi dal njegovo telefonsko številko. Zelo dobro je znal vrteti jezik,« je povedal bralec, ki sta mu nato neznanca »podarila« štiri zaboje pomaranč in mandarin: »Najprej sta vztrajala, naj sprejmem darilo, nato pa sta zahtevala denar. Dvajset evrov ni bilo dovolj, zato sem jima dal še en bankovec po dvajset evrov, razlike pa mi nista vrnila. Sedla sta v beli Fiorino in izginila.«