Na Kostanjevici je prava Šarlota!

Skrivnost, ki zgodovinarje bega že poldrugo stoletje, je razjasnjena: v kamnitem sarkofagu na Kostanjevici se očitno res nahajajo posmrtni ostanki Marije Terezije Šarlote Burbonske, hčere Marije Antoniette in francoskega kralja Ludvika XVI. Multidisciplinarni znanstveni projekt nemške medijske hiše MDR Thüringen in Zgodovinskega društva Madame Royale, pri katerem so sodelovali številni strokovnjaki, je namreč ovrgel teorijo o skrivnostni zamenjavi Šarlote z njeno polsestro Ernestino Lambriquet, ki naj bi prevzela njeno ime in položaj v družbi. Po tej teoriji bi na Kostanjevici ob drugih predstavnikih Burbonov počivala Ernestina, prava Madame Royale ali Šarlota pa naj bi bila po 30-letnem življenju v popolni izolaciji pokopana v nemškem Hildburgshausnu.
Da bi najprej razjasnili, kdo vse je vpleten v nadvse zanimivo zgodbo, je treba seči nekaj stoletij nazaj v zgodovino, v burne čase francoske revolucije. Šarlota, hči obglavljenega francoskega para kralja Ludvika XVI. in Marije Antoniette, je bila po francoski revoluciji zaprta v Parizu. Po posilstvu naj bi zanosila in psihično zbolela. Neporočena in noseča z moškim nižjega stanu ni bila več primerna za načrtovano poroko, s katero bi koristila prenosu lastnine in nadaljevanju rodbine. Šarlota ali Madame Royale je bila namreč edina preživela iz kraljeve družine in dedinja bogatega premoženja Ludvika XVI. in Marije Antoniette. Na poti iz Pariza proti Dunaju decembra 1795 naj bi jo po eni izmed teorij, ki se je nekaterim zgodovinarjem zdela precej verjetna, skrivoma zamenjali s polsestro Ernestino Lambriquet, ki naj bi prevzela njeno ime in položaj v družbi.
Kdo je bila Ernestina? Šlo naj bi za nezakonsko hčer Ludvika XVI., ki jo je po smrti biološke matere posvojila kraljica Marija Antonietta. Ker so jo vzgajali skupaj z Madame Royale, naj bi bila prava oseba za zamenjavo. Tako so privrženci te teorije verjeli, da je v družinski grobnici Burbonov na Kostanjevici torej pokopana Ernestina in ne Šarlota, prava hči Ludvika XVI. in Marije Antoniette. Zgodovinarji so se v potrditev teorije o zamenjavi naslanjali na več dokazov - na portrete Šarlote pred in po zamenjavi ter na pisma.
Po tej teoriji naj bi se prava Šarlota po zamenjavi umaknila na grad Eishausen blizu nemškega mesteca Hildburghausen. Tja se je leta 1810 namreč naselil nenavaden par. Moški, ki se je predstavljal pod imenom Vavel Versajski, je imel občasne stike z vaščani, medtem ko je ženska živela v popolni izolaciji od zunanjega sveta. Izven grajskih zidov se je vedno pojavljala popolnoma prekrita s tančico. Zaradi nenavadnega načina življenja se je je oprijelo ime Temna grofica. Umrla je po tridesetih letih samotnega življenja leta 1837. Ko je po osmih letih umrl še moški, je prišlo na dan, da gre za nizozemskega diplomata Leonardusa Corneliusa van der Valcka. »Temna grofica« pa naj bi bila nihče drug kot kraljeva potomka Marija Teresa Šarlota ali Madame Royale.
Dvestoletna skrivnost je s pomočjo sodobnih znanstvenih pristopov vendarle pojasnjena. Znanstveniki so s pomočjo DNK analize preiskali posmrtne ostanke iz groba v Hildburghausnu in jih primerjali s posmrtnimi ostanki Šarlotinega brata - njegovo srce hranijo v baziliki St. Denis pri Parizu ter živečimi potomci rodbine. Primerjana vzorca se med seboj ujemata, ne ujemata pa se z DNK iz groba v Hildburghausnu. Posmrtne ostanke Temne grofice so podvrgli tudi antropološki analizi: tudi ta ni pokazala povezave s Šarloto.
Ena skrivnost je torej razvozlana: Temna grofica ni kraljeva hči Šarlota. Skrivnost, kdo je ženska, ki je živela tako nenavadno odmaknjeno življenje, pa ostaja zastrta s tančicami. So pa znanstveniki, kot navaja MDR Thüringen na spletni strani, ugotovili, da so pri skrivnostni ženski naleteli na nevsakdanje DNK zaporedje, zato sklepajo, da bi morda imeli možnost nekoč odkriti materinsko linijo Temne grofice.