Oaza za kitajske goste

»Leto 2013 smo zaključili manj slabo, kot smo sprva mislili. Od avgusta dalje se je krivulja stroškov in prihodkov obrnila tja, kjer mora biti,« je zadovoljen predsednik uprave Hita Dimitrij Piciga. Hitov čisti poslovni izid v lanskem letu je znašal -1,7 milijona evrov, zadolženost so zmanjšali za 15 milijonov, tako da je ta je konec leta znašala nekaj manj kot 99 milijonov evrov. V luči načrtovanega prestrukturiranja družbe, ki ga načrtujejo med letoma 2014 in 2021, nameravajo še letos stabilizirati poslovanje in doseči pozitiven poslovni rezultat. V razvoj nameravajo letos vložiti 5 milijonov evrov.
V omenjenem obdobju bodo posebno pozornost namenjali modernizaciji ponudbe in razvoju spletnega igralništva, kar bi jim »pomladilo« strukturo gostov, in izkoriščanju sinergije med spletnim in klasičnim igralništvom. »Smo pred odprtjem vsaj enega VLT (Video lottery terminal, op.n.) salona v Italiji, konec maja pa startamo z "live casino" na italijanski spletni strani,« napoveduje Piciga, ki opozarja, da je Hit v preteklih letih poslovno zaspal ter da je zmotno čakati, da se bodo zlata leta še ponovila. Zato, pravi, je treba goste iskati tudi na bolj oddaljenih trgih in jim ponujati celostno obravnavo. Cilj družbe je postati največji zabaviščno-igralniški ponudnik v Evropi. Načrt prestrukturiranja je že potrdil nadzorni svet družbe, z njim so se seznanili zaposleni.
Hit namerava še naprej razvijati zabaviščno-igralniški destinaciji Goriška in Kranjska Gora, obe še delujoči družbi v tujini: Coloseum v Sarajevu in Montenegro v Črni Gori pa prodati. »Za vsako ceno sicer ne,« dodaja prvi mož Hita. Na Goriškem skupaj s kitajskim partnerjem načrtujejo nekakšen kitajski spa & fun center - uredili bi ga v poslovni stavbi Hitove odvisne družbe ICIT Vrtojbi, ki je v stečaju. To bi bila po besedah Picige oaza za kitajske goste, vendar tam ciljajo na Kitajce, ki niso iz Evrope, npr. iz Italije in ki se obnašajo "bolj italijansko od samih Italijanov", temveč na tiste, ki bi jih pritegnili neposredno iz domovine. »Gre za čisto drugačen tip gostov, ki je bolj zaprt, neradi igrajo z Evropejci, radi imajo hrano, ki jo poznajo, torej kitajsko hrano, slabo govorijo angleško, torej je nujno napise prilagoditi njim …,« pojasnjuje Piciga. Takšen tip ponudbe, ki bi bil prilagojen gostom iz Kitajske, bi lahko preusmeril njihove ustaljene evropske turistične tokove, je prepričan sogovornik. Glede na to, da nekatera podjetja na Goriškem že uspešno poslujejo s kitajskimi poslovnimi partnerji, pa je po besedah Picige velik interes za takšen turistični produkt tudi med lokalnim gospodarstvom in pri lokalnih skupnostih. Velika težava pa ostaja večmesečno čakanje na vize za kitajske državljane. V največjem kitajskem mestu Šanghaju namreč ni več slovenskega konzularnega predstavnika.