Peticija proti Titu na Sabotinu

Številne vidne osebnosti, ki na Goriškem delujejo na obeh straneh meje, so podpisale protestno izjavo oz. peticijo proti postavitvi napisa »Tito« na Sabotinu, v kateri pozivajo k zoperstavljanju »nevarnemu ideološkemu nasilju«, organe pregona pa pozivajo k ukrepanju.
Med podpisniki (le-teh je 71) so kulturni delavci, šolniki, podjetniki, duhovniki, psihologi, znanstveniki, zdravniki in druge slovenske osebnosti, ki delujejo tako na slovenskem kot na italijanskem delu Goriške in v peticiji izražajo zaskrbljenost nad ravnanji, kot je ponovno vzpostavljanje Titovega kulta, ki po njihovem mnenju ogrožajo krhko ravnovesje v slovenskem narodu. Po mnenju podpisnikov je »poveličevanje komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita, nosilca režima, zaradi katerega so bili ubiti in preganjani stotisoči, nemoralno in nesočutno dejanje, ki nas izriva iz evropskega civilizacijskega kroga. Provokacija, ki se napoveduje, pomeni hkrati žalitev žrtev in prizadejanje novih bolečin svojcem ter vsem, ki so trpeli zaradi komunizma.«
Postavitev napisa Tito na Sabotinu je po mnenju podpisnikov v nasprotju z duhom razsodbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije iz leta 2011 (slednje je namreč razsodilo, da ime Josipa Broza Tita v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim, ponovno uvedbo ulice, poimenovane po Titu, pa je mogoče objektivno razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu in je torej protiustavno), prav tako je v nasprotju z duhom slovenske ustave in vrednotami civilizirane demokratične Evrope.
Postavitev napisa pa, pravijo podpisniki, je tudi nerazumna, ker gre za enostransko nasilno prilaščanje javnega prostora in grob poseg v naravo z namenom, da se povzdiguje diktatorja. Ob deseti obletnici pridružitve Slovenije Evropski uniji postavitev takšnega napisa na tako občutljivem obmejnem področju priča predvsem o »moralnem primanjkljaju nekaterih družbenih in političnih skupin, ki hočejo z grobim enostranskim posegom v prostor vsiliti svojo partikularno vizijo zgodovine. Ta pa je v nasprotju z vrednotami civilizacije, na kateri je vzpostavljena Evropa,« piše v peticiji, kjer podpisniki vidijo »akcijo« na Sabotinu kot »poskus rehabilitacije titoizma, čeprav je ravno to obdobje Slovence iz takratne Jugoslavije potisnilo na raven ponižanih državljanov, ki so na italijanski strani trumoma kupovali osnovne življenjske potrebščine in vse tisto, česar samoupravni socializem ni znal zagotoviti. Medtem so vojaki te iste države na meji streljali na prebežnike, ki so želeli na Zahod.«