Za pošiljke v Slovenijo se odpravijo v Novo Gorico

Podjetniki ne zaupajo italijanski pošti

Poštni nabiralniki (BUMBACA)

• Pisma s polžjo hitrostjo? Na pošti se ne razburjajo

Goriški podjetniki se za poštne pošiljke, namenjene v Slovenijo, odpravljajo v Novo Gorico in se poslužujejo storitev Slovenske Pošte, ki je po njihovih besedah veliko bolj zanesljiva od italijanske. »Če pismo za naše ljubljanske ali mariborske poslovne partnerje pošljemo iz Nove Gorice, smo gotovi, da ga bodo že naslednji dan prejeli. Zaradi tega se za pošiljke za Slovenijo ne nikoli poslužujemo storitev italijanske pošte, za katero nikoli ne veš, kdaj bo pismo dospelo do svojega naslovnika,« pravi uslužbenka goriškega podjetja, ki redno posluje s Slovenijo, in pojasnjuje, da so se podobne prakse naučili tudi v Novi Gorici. »Mi se odpravljamo v Novo Gorico ali Solkan za pošiljke v Slovenijo, Novogoričani pa prihajajo v Gorico, ko morajo pismo odposlati kamorkoli v Italijo. Le tako lahko pričakujejo, da bo njihova pošiljka dospela do naslovnika v pričakovanem času,« še razlaga naša sogovornica, ki poudarja, da si podjetja ne morejo privoščiti zamud in čakanja. Včasih preko pošte potujejo tudi dokumenti, od katerih je odvisen marsikateri posel, ki se brez njih ne more skleniti.
Če se obmejni gospodarski operaterji lahko izognejo čakanju in težavam s skokom čez mejo, to nikakor ne velja za podjetnike iz Ljubljane in drugih krajev v Sloveniji. Oni nimajo izbire, tako da morajo dokumentacijo odposlati po pošti in upati v ugoden razplet, čeprav je treba pri tem priznati, da se jih vse več poslužuje spletnega prenosa dokumentov; nedvomno je veliko zanesljivejši, sploh pa je s klikom na miško zelo enostavno preveriti, ali je pismo preko elektronske pošte prišlo do svojega naslovnika.
Po včerajšnjem pisanju o zamudah pri dostavi pisem, ki so bila iz Slovenije odposlana veliko pred božičnimi prazniki, smo prejeli še nekaj telefonskih klicev z zanimivimi cvetkami. Naš goriški naročnik je predvčerajšnjem prejel pismo, ki so ga iz vasi Krašnje pri Domžalah odposlali 12. decembra, včeraj pa se je v njegovem poštnem nabiralniku znašla še voščilnica, ki se je iz Grgarja odpravila na pot 21. decembra. Od Gorice je Grgar oddaljen le deset kilometrov, kljub temu pa je voščilnica opravila veliko daljšo pot. Najprej so jo ponesli v Ljubljano, ki je od Grgarja oddaljena 114 kilometrov; iz slovenske prestolnice je voščilnica romala v Milan in prepotovala nekaj več kot 500 kilometrov, nato pa so jo po dodatnih 400 kilometrih poti oddali njenemu naslovniku v Gorici. Med potjo je voščilnica očitno opravila kar nekaj daljših postankov, saj si je drugače težko razlagati, zakaj je bila na poti celih štirideset dni.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika