Stiskanje oljk cenejše na Dobrovem kot v Čedadu

V oljarni na Dobrovem, ki je torkljo zagnala 3. novembra, je za stiskanje stotih kilogramov oljk treba odšteti 24 evrov, članom tamkajšnjega oljkarskega društva pa 20 evrov. To sta končna podatka o letošnji ceni stiskanja oljk v Goriških Brdih, kjer so lani stisnili 150 ton oljk, med njimi jih je bilo 20 ton iz Italije. Članom briškega oljkarskega društva se tako zaradi popusta pri ceni oljke bolj splača stisniti na Dobrovem kot v Čedadu.
Oljkarji sicer napovedujejo, da se bo glede na krizo v vinogradništvu vedno več ljudi začelo ukvarjati z oljkami. Že sedaj na območju goriškega Krasa, Brd in Goriške beležijo vsakoletno povečanje oljčnikov za približno deset hektarjev letno. Skupaj je na omenjenem območju z oljkami zasajenih 200 hektarjev površin.
Oljkarji v Sloveniji imajo tudi veliko pripomb na zakon o katastrskem dohodku, ki le pri oljčnikih in vinogradih ugotavlja tržni dohodek na podlagi kombiniranega tržnega dohodka od grozdja in vina oziroma od oljk in olja, medtem ko ga za druge pridelke na podlagi tehtanega povprečja pridelkov. Poleg tega se sprašujejo, zakaj imata dva podobna pridelka kot sta bučno in oljčno olje zelo različen položaj v zakonu o določitvi katastrskega dohodka.
Na pobudo občine Brda, ki si prizadeva za razvoj mediteranskih kultur na čezmejnem območju, s poudarkom na oljkah in figah, se štiri obmejne občine - Brda, Moš, Števerjan in Koprivno povezujejo v čezmejnem projektu, katerega cilj je zaščititi briška oljčna olja pred uvozom nekakovostnega oljčnega olja od drugod.