TRST SPET V A1-LIGI - Per aspera ad ... Alma (Albert Voncina)

Per aspera ad astra pravi latinski pregovor oz. prek trnja do zvezd, latinisti pa naj ne zamerijo dejstva, da v naslovu nisem pregibal besede Alma. Pot do uspeha tržaške Alme, ki je po štirinajstih letih Trstu vrnila najelitnejšo košarkarsko prizorišče na Apeninskem polotoku, je bila vse prej kot enostavna. Po izpadu iz A1-lige in stečaju v sezoni 2003/04 je bilo razlogov za optimizem malo. Ekipa tedaj na novo ustanovljenega društva Pallacanestro Trieste 2004 se je po odkupu pravic Duevilleja znašla v B2-ligi. Publika, ki je bila vajena, da v Trstu gleda najboljša moštva, se je morala sprijazniti z dejstvom, da bo vrhunec sezone derbi s tržiškim Falconstarjem. Tedaj se je v tržaški športni palači, objektu, ki ga v Italiji premore malokdo, zbralo »nadpovprečnih« 1500 gledalcev.
Treba je bilo počakati celo desetletje, da se je Alma dokopala do »bolj dostojne« A2-lige. Če je košarkarsko gibanje v Trstu preživljalo težko obdobje, je bilo drugod po deželi še slabše. Gorica, za katero mladi danes težko verjamejo, da je bila nekoč košarkarsko mesto, se po prodaji pravic Pesaru leta 1999 ni nikoli več dvignila. Videmski Snaidero je v A1-ligi igral do sezone 2008/09, po dveh letih nastopanja v A2-ligi pa društva ni bilo več. V FJK, deželi, ki je »proizvedla« kar 33 % članov srebrne italijanske reprezentance na olimpijskih igrah 2004: Galanda, Pozzecco, Mian in Chiacig, nismo več spremljali kakovostne košarke.
Trst se je sicer relativno hitro vrnil v A2-ligo, v kateri je sprva kazalo, da bo ostal večno zasidran, saj terja višje prvenstvo mnogo več denarja, boljše košarkarje, predvsem pa resnejšo klubsko strukturo. Konec leta 2015 pa je v klub vstopil nov pokrovitelj. Alma Agenzia per il lavoro je takoj dokazala, da ima visoke ambicije. Marsikdo je celo mislil, da so predrzne. Že v lanski sezoni je Trst le za las zgrešil napredovanje v A1-ligo, saj je bila v finalni seriji boljša Virtus iz Bologne, ob Trstu in Milanu najpomembnejše košarkarsko središče v Italiji. Alma je med tem postala tudi lastnica društva, ki je razvilo izredno resno strukturo, primerljivo z najboljšimi klubi. Almina komunikacija in marketing sodita med najboljše v širši okolici: premišljeno geslo, kakršno je #almassimo, prodaja dresov - kupec je prejel tudi bon z 10-odstotnim popustom za naslednji nakup -, ogled gostovanj preko semaforja Allianz Wall v dvorani. Malenkosti, ki se v ZDA zdijo banalne in samoumevne, so prava novost za italijansko, predvsem za deželno košarko, ki smo je bili vajeni do Alminega prihoda. Klub pa je že pred napredovanjem poskrbel za novo strateško potezo. V slogu t.i. business community je Alma storila korak nazaj in privabila novega pokrovitelja, ki je pravi velikan. Tržaška športna palača se bo v A1-ligi imenovala Allianz Dome, tako kot najmodernejši nogometni stadion v Italiji (v Turinu) in eden najlepših stadionov v Nemčiji (v Münchnu). Še en dokaz, da je Alma pripravljena za elito.
Trst je torej prehodil trnovo pot, ki je omogočila, da je tistih nekaj stotin navijačev iz leta 2015 postalo 4000 navijačev vsako nedeljo med rednim delom sezone, 6000 do 7000 med končnico. Dvorano so napolnili tudi zaradi tega, ker se klub ni nikoli odpovedal svoji »tržaškosti«. Če je bila dvorana polna, ima veliko zaslug tudi tržaška duša ekipe. Najprej Tonut in Ruzzier, nato Pecile in Cavaliero, vseskozi Coronica. Ravno Cavaliero je v soboto s sedmimi trojkami popeljal Almo in svoje mesto v A1-ligo, potem ko je moral zapustiti klub po propadu leta 2004, kruh pa si je moral služiti v drugih sredinah, daleč od Trsta. On je najlepši simbol, ki ponazarja prehojeno pot. Tudi Cavalieru so danes mladi tržaški - in ne samo - košarkarji hvaležni, saj bodo lahko igrali in gledali najboljšo košarko le korak od doma.