TRST - Najbolj italijanski (Aljoša Fonda)

Pa smo spet tam. Trst je ponovno postal »najbolj italijansko mesto v Italiji«. Ta vsebinsko napačen stavek sta v zadnjih sedmih mesecih v Trstu javno izrekla vsaj dva politika.
2. decembra 2017 je pred tržaškimi novinarji tako trdila Giorgia Meloni ob robu državnega kongresa svoje desne stranke Fratelli d'Italia. Kaj reči: Melonijeva je Rimljanka, ki verjetno površno pozna zgodovino naših krajev, zato ji prizanesemo.
To zgodovino in te kraje pa naj bi dobro poznal domači župan. Zato je bilo 24. februarja letos čudno z njegovih ust slišati prav to – spet izjavo, da je Trst najbolj italijansko mesto. Zgodilo se je na shodu skrajno desne stranke Forza Nuova na Pomorski postaji. Da bi ne mislili, da je šlo za spodrsljaj, je župan včeraj ponovil isto stališče na srečanju o prvi svetovni vojni na Prefekturi. »Trst je najbolj italijansko mesto.«
Kot smo že napisali pred meseci, sta možnosti dve: ali je Trst povsem italijanski, še bolj kot Rim ali denimo Reggio Emilia (mesto trikolore), ali pa je pisan in večkulturen. Doslej smo namreč mislili, da je Trst zanimiv (tudi za vse številnejše turiste), bogat in poseben prav zaradi tega, ker ni tipično italijansko mesto, ampak kulturna, jezikovna, verska, arhitekturna, zgodovinska in kulinarična mešanica različnih narodnosti ter tradicij, ki so to mesto v stoletjih sooblikovali. Morda smo se motili.
Danes minevata dve leti, odkar je Roberto Dipiazza spet zmagal na volitvah, jutri bo uradna druga obletnica začetka njegovega novega mandata. O upravnih dosežkih bomo govorili drugič; dajmo mu čas, sodili mu bomo po dejanjih. V upanju, da se bo v starem pristanišču res končno kaj premaknilo (doslej se še ni – kljub bagru, ki se je pojavil za županovim hrbtom na videoposnetku na facebooku); vsi upamo, da se bodo napovedi res uresničile in da se bo ta del mesta, ki je po cvetenju v okviru največjega avstro-ogrskega pristanišča zamrl ravno pod italijansko upravo (glej ga zlomka!), res spet razvil in moderniziral. Na splošno si vsi želimo, da Trst ne bi več slovel kot mesto upokojencev ter da bi polno zaživel.
Složno gre delati v tej smeri in verjamemo, da si župan takega napredka iskreno želi. A v to napredno miselnost ne more soditi geslo »Trieste italianissima«, v duhu katerega se je Trst toliko let zapiral vase in je pred vsemi ljubosumno skrival svoje čare. Besede niso le besede, vselej imajo določen pomen in težo: pustimo torej za sabo prazne fraze iz preteklosti in poglejmo res naprej, z besedami in dejanji.